Najverjetneje se vsaj občasno odpravite spat precej pozneje, kot ste načrtovali. Dandanes je namreč to precej pogosta težava, saj nas hitro premamijo najrazličnejše oblike razvedrila, ki so nam na voljo. Čeprav ste na primer nameravali pogledati zgolj eno epizodo svoje najljubše serije, se ne morete ustaviti in ostanete pokonci pozno v noč. Naslednje jutro seveda to obžalujete, a prav lahko se zgodi, da se zgodba že kmalu ponovi. Strokovnjaki menijo, da je mogoče pri ljudeh, ki se jim to dogaja pogosto, govoriti o posebni obliki prokrastinacije, torej odlaganja določene naloge. Težava naj bi bila pogosto povezana s pomanjkanjem sočutja do sebe, kar pa pomeni, da se lahko tu skriva tudi rešitev …
Prelaganje spanja je pogosto povezano z iskanjem hipnih užitkov
Težave s pravočasnim odhajanjem v posteljo lahko opozarjajo, da ne veste, kako se produktivno spopasti z negativnimi občutki. Če se vam je podnevi zgodilo nekaj slabega, zaradi česar ste na primer jezni ali žalostni, ali če ste preprosto izčrpani, je precej lažje poiskati nekaj, kar vam bo ponudilo začasno olajšanje, kot pa razmišljati o dolgoročnih rešitvah. Podobno kot nekateri iščejo uteho v alkoholu, lahko začnete sami iskati tolažbo v večurnem sedenju pred televizijo ali v brskanju po telefonu, medtem ko bi morali pravzaprav že spati.
Vendar pa vam tovrstni začasni pobegi pred stresom na dolgi rok povzročijo še več stresa. Tako se ujamete v začaran krog, zaradi česar se vse težje spravite v posteljo ob razumni uri. Izhod iz tega začaranega kroga lahko predstavlja že omenjeno sočutje do sebe. Seveda pa to ni nekaj, kar bi lahko »obvladali« praktično čez noč, ampak bo potrebnega nekaj treninga …
Osredotočite se na pozitivne vidike negativnih situacij
Sočutje do sebe in zmožnost racionalnega pogleda na negativne dogodke oziroma situacije sta pogosto dve plati istega kovanca. Kaj to pomeni v praksi? Negativni dogodki so nekaj, čemur se je nemogoče izogniti. Vendar pa imamo po drugi strani možnost, da na situacijo pogledamo z drugačne, bolj pozitivne perspektive. Namesto da se na primer ujamete v cikel samoobtoževanja, ker se vam nekaj ni posrečilo tako, kot ste si zamislili, se poskušajte osredotočiti na pozitivne vidike.
Svoje misli usmerite v prihodnost in v to, kaj bi lahko naslednjič izboljšali, namesto da premlevate tisto, česar ne morete spremeniti. Manj ko boste premlevali dnevne dogodke, ki v vas sprožajo negativne občutke, manj potrebe bo, da se zvečer več ur tolažite z aktivnostmi, ki se zažirajo v čas, namenjen spanju. Obstajajo tudi študije, ki potrjujejo, da imajo ljudje, ki premorejo več sočutja do sebe, manj težav z zgodnjim odhajanjem v posteljo (eden takšnih primerov je na primer študija »Self-Compassion and Bedtime Procrastination: an Emotion Regulation Perspective«, ki jo lahko najdete tudi na spletu).
Kaj lahko storite še danes? 2 praktična nasveta za zgodnejše odhajanje v posteljo …
Seveda ni nič narobe, če si zvečer vzamete nekaj časa za aktivnosti, v katerih uživate. Vendar pa pazite, da boste ta čas omejili vnaprej in se tega tudi držali. Predlagamo, da tudi zvečer uporabljate budilko, podobno kot za zbujanje – le da vas bo alarm v tem primeru opozoril, da je čas za spanje. Zanimivo je, da lahko tako celo bolj uživamo v določeni aktivnosti, saj nimamo občutka krivde, ki se lahko pojavi, če vemo, da bi morali biti že zdavnaj v postelji.
Drugi praktični nasvet pa je, da se poskusite osredotočiti na svoj »jutranji jaz«. Poskušajte se zares vživeti v to, kako se boste počutili zjutraj, če se boste nocoj v posteljo odpravili prepozno, in bodite karseda sočutni do te »prihodnje verzije sebe«. Kako ji lahko olajšate življenje? Če si boste zelo konkretno predstavljali jutranje zbujanje, boste zagotovo lažje odšli spat ob primerni uri.
Preberite tudi: Akupresurne točke za boljše spanje