Knajpanje in hidroterapija za zdravo telo

Hidroterapija ali knajpanje je uporaba vroče ali hladne vode za utrjevanje,  izboljšanje prekrvitve, spodbujanje presnove; v obliki kopeli, prhe, drgnjenja, povitkov (Preissnitzevi obkladki), hoje po vodi (bosanje v mrzli, po možnosti tekoči vodi). Posebna oblika hidroterapije je knajpanje.

Kdo je bil Sebastian Kneipp?

Sebastian Kneipp je bil rojen 17. maja 1821 v bavarski vasici Stephansried. V sedemčlanski družini je vladalo veliko pomanjkanje. Že kot otrok je moral pomagati očetu pri tkanju na statve. Njegova želja, da bi postal duhovnik, se je zdela neuresničljiva. Starši za to niso imeli razumevanja in noben domač duhovnik se ni zavzel zanj. Zaradi tega se je odločil, da si bo denar za študij prihranil sam. Žal pa je prav na njegov 21. rojstni dan pogorela domačija skupaj z vsemi njegovimi prihranki. Po Sebastianovem dolgotrajnem prizadevanju je njegov dobrotnik nato postal kaplan dr. Merkle.

kneipp

Leta 1844 je Kneipp kot 23-leten fant vstopil v gimnazijo. Leto kasneje je začel kašljati, izgubil tek in pričel telesno slabeti. Kljub temu je prišel do zrelostnega izpita – mature. V dvorni knjižnici je odkril knjižico Poduk o moči in učinkovanju sveže vode na telesa ljudi, zlasti bolnih. Kot semeniščnik je v Dillingenu nekega novembra ponoči preplezal visoko obzidje lemenata in se za nekaj sekund pognal v ledenomrzlo Donavo. Nič se ni obrisal, ampak se je oblekel na mokro telo. To je delal večkrat na teden. Naposled je ozdravel, v zdravljenje z vodo pa je na skrivaj vpeljal tudi nekaj sošolcev.

Avgusta 1852 je bil 31 letni Sebastian Kneipp v augsburški katedrali posvečen v duhovnika, kot kaplan v Bossu pa je doživel prvo prijavo zaradi prekrška – nepooblaščeno je dal zdravstveni nasvet! Kljub prepovedi je bolnim pomagal še tudi naprej. Ko je v župniji izbruhnila kolera, je tako rešil 42 ljudi. Prestavljen je bil v švabski Bad Wörishofen, ki je kasneje postala Kneippova središče delovanja – nekakšna trdnjava. Danes se tam nahajajo mogočna Kneippova zdravilišča, v celi Nemčiji pa obstaja kar okoli 500 Kneippovih društev. Med drugim je bil Kneipp spovednik za redovnice dominikanke. V njihovi pralnici je izvajal znamenite oblive, bolnikom pa je dajal tudi navodila za zdravljenje in spremembo prehrane. Ljudi je odvajal od zasvojitve z (mastnim) mesom in priporočal uporabo zdravilnih zelišč.

Knajpanje hidroterapija

Knajpanje in hidroterapija

Znano je, da je že oče naravnega zdravilstva Hipokrat 500 let pr.n.š. za ozdravitev od različnih bolezni priporočal razne kopeli in oblive s svežo vodo. Kneipp je to priporočilo počasi razvil do cele znanosti o tem, da je najboljša voda v sadju, zelenjavi in zeliščih. Kmalu po Kneippu so tudi drugi zdravniki začeli odkrivati notranje oblivanje z vodo, s čimer se je zdravljenje znatno pospešilo. V sedanji fazi se hitro širi vest o čudodelni moči svežih sokov.

V Kneippovo pralnico pri nunah na Bavarskem so pričeli prihajati bolniki od vsepovsod. Pri oblasteh za nove metode zdravljanja ni bilo razumevanja. Potrebno je bilo poskrbeti za prenočišča. Majhna župnija je postajala zdraviliški center. Kneipp je sezidal župnišče Sebastianeum, ki je bilo namenjeno bolnim duhovnikom in je služilo tudi kot zavetišče za bolne otroke. Zdravilišče je kmalu dobilo svojo dietno kuhinjo, Kneipp pa je odprl tudi zeliščno lekarno. Sam je nabiral zdravilne rastline, delal tinkture, praške in čaje ter razvrščal zdravilne rastline.

V Kneippovem zdravilišču so pričeli delati tudi drugi zdravniki. Kneipp je vedno poudarjal, naj metodo zdravljenja z vodo preuči zdravniška stroka. Leta 1894 so se ti zdravniki združili v mednarodno društvo, ki mu je predsedoval Kneipp in delal na tem, da bi zdravniki v metodah zdravljenja z vodo ostali enotni, želel pa je tudi, da bi ljudi učili živeti naravno, da si bodo pri manjših nadlogah znali pomagati sami, pri težkih boleznih pa bi se posvetovali z zdravnikom.

knajpanje

Zdravljenje z vodo

Leta 1866 je Kneipp izdal danes slavno knjigo Moje zdravljenje z vodo, ki je takoj postala velika uspešnica. Menil je, da bodo ljudje zaradi knjige nehali prihajati v njegovo zdravilišče, a se je po njenem izidu obisk kar podvojil. Leta 1889 je izšla knjiga Tako naj bi živeli, kasneje pa je izdal tudi rastlinski atlas, kjer so bile opisane in v naravnih barvah prikazane vse rastline, ki so jih takrat uporabljali v naravnem zdravstvu. Leta 1894 je izšla tretja Keippova knjiga Moja oporoka za zdrave in bolne (v slovenščini: Zdravljenje z vodo v dveh zvezkih na 300 straneh).
V zadnjem Kneippovem delu Uvod k moji oporoki najdemo tudi telovadne vaje, opis zgradbe človekovega telesa in nasvete za pomoč pri manjših nesrečah.

Kneipp je veliko predaval in potoval. Povsod je doživljal navdušen sprejem. Aktivno je zdravil tudi še po svojem 70. letu. Leta 1897 ga je pričelo izdajati lastno zdravje. Zrasla mu je velika bula, vendar je operacijo odklonil. Sebastian Kneipp je tako 17. junija 1897 umrl visoko priznan in globoko spoštovan kot eden največjih dobrotnikov človeštva.

Dr. France Susman

7 nasvetov za zdrav in varen začetek šole

0

Začetek šolskega leta je pomemben trenutek za otroke, starše in učitelje. Prinaša nove izzive, priložnosti in odgovornosti. Da bi bil prehod v novo šolsko leto čim bolj zdrav in varen, je pomembno, da se vsi vpleteni nanj dobro pripravijo.

1. Ustvarjanje redne spalne rutine

Spanje je izrednega pomena za zdravje in dobro počutje otrok. Pravilna spalna rutina pomaga otrokom ohranjati energijo, izboljšuje koncentracijo in spodbuja dobro razpoloženje. Priporočljivo je, da otroci v šolskem obdobju spijo od 9 do 11 ur na noč, odvisno od njihove starosti. Za zdrav začetek šolskega leta je pomembno, da starši poskrbijo za dosledno spalno rutino. To vključuje redno odhajanje v posteljo in vstajanje ob istem času vsak dan, tudi ob vikendih. Ustvarjanje mirnega okolja pred spanjem, brez elektronskih naprav, pomaga otrokom lažje zaspati in izboljšuje kakovost spanja.

2. Uravnotežena prehrana

Zdrava prehrana je temelj za uspešno učenje in dobro počutje otrok. Redni obroki, ki vključujejo pestro izbiro hranilnih snovi, kot so beljakovine, vlaknine, vitamini in minerali, zagotavljajo telesu in možganom energijo za celoten dan. Zajtrk je še posebej pomemben, saj pomaga izboljšati koncentracijo in zmogljivost v šoli. Starši naj poskrbijo, da otroci zaužijejo zdrav zajtrk, ki lahko vključuje polnozrnate žitarice, sadje, jogurt ali jajca. Poleg tega je pomembno, da otroci čez dan zaužijejo dovolj tekočine, predvsem vode, ter se izogibajo sladkanim pijačam in prigrizkom.

3. Pripravljenost na šolske obveznosti

Priprava na šolske obveznosti je ključna za uspešen začetek šolskega leta. Starši naj skupaj z otroki preverijo vse potrebne šolske potrebščine in poskrbijo, da je vse pripravljeno pred prvim šolskim dnem. Poleg tega je pomembno, da se otroci navadijo na rutino domačih nalog in učenja. Starši naj otrokom pomagajo vzpostaviti redne učne navade ter jim zagotovijo miren in urejen prostor za učenje. S tem se zmanjšuje stres in povečuje učinkovitost pri učenju.

4. Fizična aktivnost

Redna telesna aktivnost je pomembna za zdravje otrok in mladostnikov. Pomaga pri razvoju močnih kosti in mišic, izboljšuje kardiovaskularno zdravje ter zmanjšuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Poleg tega telesna aktivnost spodbuja boljše razpoloženje in zmanjšuje stres. Starši naj spodbujajo otroke k vsakodnevni telesni aktivnosti, naj bo to hoja do šole, igranje na prostem, športne aktivnosti ali organizirani treningi. Pomembno je, da otroci najdejo aktivnost, v kateri uživajo, saj bo to povečalo verjetnost, da bodo redno aktivni.

5. Psihološka pripravljenost

Začetek šolskega leta je lahko stresen čas za otroke, zlasti če gre za prehod v novo okolje ali razred. Starši naj se z otroki pogovarjajo o njihovih občutkih glede začetka šolskega leta in jih spodbujajo, da izražajo svoje skrbi in strahove. Pomembno je, da starši otrokom nudijo čustveno podporo in jih spodbujajo k pozitivnemu razmišljanju. Če opazijo, da ima otrok težave z anksioznostjo ali drugimi psihološkimi težavami, naj poiščejo pomoč strokovnjaka.

6. Varnost na poti v šolo in iz nje

Varnost na poti v šolo je ključnega pomena. Starši naj otroke poučijo o varnem obnašanju na cesti, zlasti če hodijo peš ali kolesarijo v šolo. Pomembno je, da otroci poznajo prometna pravila in prehajajo cesto le na označenih prehodih za pešce. Če se otroci vozijo z avtobusom, naj se z njimi pogovorijo o varnem vstopanju in izstopanju iz avtobusa. Starši naj poskrbijo tudi za ustrezno opremo, kot so kolesarske čelade, varnostni pasovi v avtomobilu in svetlobni odsevniki, ki izboljšajo vidnost otrok na cesti.

7. Ustvarjanje pozitivnih socialnih odnosov

Socialni odnosi so pomemben del šolskega življenja. Otroci, ki imajo dobre odnose s sošolci in učitelji, so običajno bolj srečni in uspešni v šoli. Starši naj spodbujajo otroke k pozitivnim socialnim interakcijam, bodisi v šoli bodisi izven nje. Pomagajo jim lahko pri razvijanju socialnih veščin, kot so sodelovanje, deljenje in reševanje konfliktov. Prav tako je pomembno, da starši redno komunicirajo z učitelji in drugimi starši, da ostanejo obveščeni o dogajanju v šoli in morebitnih izzivih.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije

V kakšni meri smo Slovenci učinkoviti pri rabi energije in uvajanju obnovljivih virov? Katerih virov energije se najpogosteje poslužujemo? Kakšne so vedenjske navade in pripravljenost za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije?

To je le nekaj vprašanj, na katera nudi odgovore Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, katere pobudnik in nosilec je agencija Informa Echo.

Učinkovita raba energije (skrajšano URE) je vse bolj aktualno in pereče področje, v katerem se prepletajo družbeni in gospodarski interesi ter interesi posameznikov. Družbeni interes predstavlja predvsem zanesljiva oskrba z energijo, po drugi strani pa zmanjševanje vplivov na okolje, ki jih v veliki meri povzroča pridobivanje in poraba energije. Podjetja vidijo svoj interes v razvijanju konkurenčne prednosti, ki jo v vse večji meri predstavlja prav URE. Posameznike motivira predvsem prihranek, vse bolj pomembna motivacija pa jim postaja tudi okolju prijazno ravnanje.

Reševanje problematike URE zahteva celovito obravnavanje različnih dejavnikov, od energetske učinkovitosti stavb, proizvodnje in porabe energije ter s tem povezanih vplivov na okolje, na osebni ravni pa osveščanje, spreminjanje navad ter razvijanje odnosa do rabe energije. Zato je URE kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarni pristop.

Nekaj rezultatov raziskave si lahko ogledate  spodaj (vir: Raziskava REUS 2009, Informa Echo):

reus1

reus2

reus2

reus4

reus5

Poraba vode

Vodo uporabljamo vsakodnevno – po telovadbi jo pijemo, zvečer se v njej prhamo ali kopamo, z njo zalivamo trato in vrt, … Torej, tudi če ne bi uporabljali plastenk za pitje vode, bi jo vseeno na dan porabili več 100 litrov.

vodaNanašajoč se na raziskave, porabimo za osebne namene le 6% vse vode, ostalih 94% pa porabimo s tem, ko kupimo razne proizvode. To pa zato, ker vodo uporabljamo tudi za gojenje pridelkov ter ostalih dobrin.

Za primer lahko vzamemo jutranjo kavo – za to skodelico kave je v skupnem seštevku šlo več kot 190 litrov vode; del za gojenje kave, za mleko (reja krav), sladkor (gojenje in obdelovanje sladkornega trsa), skodelico, … Če pa to kavo pijete na poti, pa dodajte še tistih nekaj litrov vode, ki so potrebni za izdelavo lončka, pokrovčka, žličke, … Če bi namesto na poti, to kavo spili doma, bi prihranili kar nekaj litrov vode.

Seveda je logično, da bo kava vsebovala vodo, saj je tekočina. Vendar pa gre tudi za proizvodnjo navadne majice s kratkimi rokavi kar 2500 litrov vode! Večino vode gre za pridelavo bombaža, poleg tega pa določen procent porabi tudi tekstilna industrija.
Torej, zakaj si ne bi omislili oblačil iz organskega bombaža. Pri proizvajanju tega ne potrebujejo pesticidov in s tem tudi manj vode.

Glede na to, da se čedalje bolj soočamo s problemom pitne vode, bi lahko naslednjič, ko kupimo določen proizvod dvakrat premislili, ali ga zares potrebujemo in koliko vode bi prihranili, če tega ne bi kupili.

Na internetni strani “Water footprint“ pa lahko tudi izračunate, koliko vode je šlo za določen proizvod in sami premislite, ali bi bilo pametno take stvari še naprej kupovati: https://www.waterfootprint.org

Emulgatorji in aditivi: Kaj pomenijo številke na embalaži?

Emulgatorji in aditivi so dodatki v živilih, ki jih najdemo danes že skoraj povsod. Veliko pa se nas je verjetno tudi že vprašalo, kaj ti dodatki sploh so in kaj pomenijo te številke na embalaži.

Aditivi in emulgatorji so pogoste sestavine, ki jih najdemo v številnih predelanih živilih. Medtem ko nekateri služijo kot konzervansi, ki podaljšujejo rok trajanja izdelkov, drugi izboljšujejo okus, barvo ali teksturo hrane.

Živilska industrija nam danes v svojih izdelkih ponuja že kar 6000 različnih aditivov. Kaj z njimi? Potrošniki smo zmedeni. Se jim moramo izogibati, če ne želimo škoditi svojemu zdravju? Ali pa naj zaupamo, da zakonodaja dobro ureja uporabo škodljivih snovi v prehrani? Tako po eni strani lahko s hrano čezmerno uživamo določene morebitno škodljive snovi, po drugi strani pa določena živila po nepotrebnem črtamo z naših jedilnikov. Niti eno niti drugo ni dobro.

Kaj pravzaprav so aditivi?

Aditivi so snovi, ki se dodajajo živilom z namenom izboljšanja njihovih lastnosti, kot so okus, barva, tekstura, rok trajanja in stabilnost. Aditivi so lahko naravnega izvora ali sintetični.

Aditivi so snovi, ki ne predstavljajo običajne, značilne sestavine živil, in jih iz tehnoloških razlogov živilom dodajajo v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, ob prevozu ali hrambi.

To so na primer sladila (nekaj poznanih: sorbitol, manitol, aspartam, acesulfam K) in barvila (kurkumin, tartrazin, amarant, karamel), ki jih uporabljajo v različnih sladkih izdelkih, omakah, pijačah, prehranskih dopolnilih, sladoledih. Vloga dodanih konzervansov (benzojska, sorbinska kislina, žveplov dioksid, sulfiti) v živilih je zaščita pred mikrobiološkim kvarjenjem in so dodani pakiranim živilom, predvsem mesninam, izdelkom iz sadja in zelenjave, vinom, ribjim izdelkom, sirom in podobnim.

Antioksidanti (vitamin C, mlečna kislina, citronska kislina, tokoferoli) podaljšajo rok uporabnosti živil s tem, da zaščitijo živilo pred oksidacijo, kot sta žarkost maščob in sprememba barve. Ojačevalci okusa (glutaminat in glutaminska kislina, ionizati) omogočajo izrazitejši okus, uporabljajo pa jih v juhah v vrečkah, začimbnih mešanicah, mesninah, pripravljenih jedeh in podobnem.

Emulgatorji in aditivi v živilih

Vrste aditivov

Aditive lahko razdelimo v več kategorij glede na njihov namen:

KategorijaNamen
KonzervansiPreprečujejo kvarjenje živil in podaljšujejo rok trajanja.
BarvilaDodajajo ali obnavljajo barvo živil.
Okusne snoviIzboljšujejo okus ali vonj živil.
SladilaDodajajo sladkost brez uporabe sladkorja.
AntioksidantiPreprečujejo oksidacijo maščob in olj.
StabilizatorjiOhranjajo teksturo in konsistenco živil.

Najpogostejši aditivi

Ime aditivaE-številkaNamen
Natrijev benzoatE211Konzervans
TartrazinE102Rumeno barvilo
Mononatrijev glutamatE621Ojačevalec okusa
AspartamE951Sladilo
Askorbinska kislinaE300Antioksidant
KaragenanE407Stabilizator

Kaj so emulgatorji?

Emulgatorji so vrsta aditivov, ki omogočajo mešanje dveh ali več tekočin, ki se sicer ne bi mešale, kot sta olje in voda. Emulgatorji pomagajo stabilizirati emulzije in preprečujejo ločevanje sestavin v živilih.

Vrste emulgatorjev

Ime emulgatorjaE-številkaVir
LecitinE322Soja, jajca
Mono- in digliceridi maščobnih kislinE471Rastlinska olja, živalske maščobe
KarboksimetilcelulozaE466Celuloza
PolisorbatiE432-436Sintetični
Gumi arabikumE414Naravni, iz dreves akacije

Zakaj se uporabljajo aditivi in emulgatorji?

Aditivi in emulgatorji se uporabljajo iz več razlogov:

1. Podaljševanje roka trajanja

Konzervansi, kot je natrijev benzoat, pomagajo preprečiti rast bakterij, plesni in kvasovk, kar podaljša rok trajanja živil.

2. Izboljšanje okusa in barve

Okusne snovi in barvila, kot je tartrazin, izboljšajo privlačnost in okus živil, kar jih naredi bolj okusne in vizualno privlačne.

3. Ohranjanje teksture in stabilnosti

Stabilizatorji in emulgatorji, kot je karagenan, pomagajo ohraniti konsistenco živil in preprečujejo ločevanje sestavin.

4. Zmanjšanje vsebnosti sladkorja

Sladila, kot je aspartam, omogočajo izdelavo nizkokaloričnih živil brez uporabe sladkorja, kar je koristno za ljudi, ki želijo zmanjšati vnos kalorij ali nadzorovati krvni sladkor.

Kje najdemo emulgatorje in aditive

Emulgaotrji so pogosto sestavni del raznih čistil, veliko pa se jih uporablja tudi v farmacevtski ter živilski industriji. Označujemo jih z oznako E ter številko, katera pripada določenemu emulgatorju (npr. lecitin nosi oznako E322).

aditiv emulgator

Če še vedno nimate točne predstave o tem, kaj emulgator je, lahko za primer vzamemo naslednje dejstvo; olje in voda se zelo težko mešata, vendar pa lahko ob pomoči emulgatorja naredimo npr. majonezo brez jajc. Tako je v Evropi dovoljeno živilom dodajati kar 75 različnih emulgatorjev, med temi je največ gliceridov, fosfatov, guar gumiji, karagenani, alginatoi, lecitin in različni vrste škroba. Emulgatorji omogočajo, da se v živilih ohranijo t.i. homogene zmesi, katere se po navadi ne mešajo.

Naravni emulgatorji pa so encimi in fosfolipidi. Mleko je dober primer naravnega emulgatorja, saj je glede na kemijsko sestavo mleko mešanica maščobnih kapljic razpršenih v vodi. Tudi jajca so vrsta emulgatorja, saj vsebujejo lecitin.

Poleg emulgatorjev pa poznamo tudi ostale aditive, ki prav tako nosijo na deklaracijah živil in ostalih proizvodov oznako “E“. Med te aditive poleg emulgatorjev sodijo še:

  • barvila; po navadi so dodana za to, da naredijo določen izdelek bolj barvno privlačen,
  • konzervansi; podaljšujejo rok uporabnosti živil
  • antioksidanti; preprečujejo žarkost maščobe
  • ojačevalci okusa; vplivajo na izrazitost okusa živil
  • sladila; uporabljajo se namesto sladkorja, ker zmanjšujejo energijsko vrednost živil.

Vpliv na zdravje

Medtem ko so aditivi in emulgatorji odobreni za uporabo v živilih in veljajo za varne, lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo neželene učinke. Pomembno je razumeti, kako lahko ti dodatki vplivajo na vaše zdravje.

Možni neželeni učinki

Aditiv/EmulgatorMožni neželeni učinki
Natrijev benzoatAlergijske reakcije, hiperaktivnost pri otrocih
TartrazinAlergijske reakcije, hiperaktivnost pri otrocih
Mononatrijev glutamatGlavobol, slabost, občutljivost na MSG
AspartamGlavobol, omotica, prebavne težave
KaragenanVnetne reakcije, prebavne težave

Nasveti za zmanjšanje vnosa aditivov

  1. Preberite etikete: Bodite pozorni na sestavine živil in se izogibajte izdelkom z visoko vsebnostjo aditivov.
  2. Izberite naravna živila: Uživajte več svežega sadja, zelenjave, mesa in polnozrnatih živil.
  3. Kuhajte doma: Priprava hrane doma vam omogoča nadzor nad sestavinami in uporabo manj aditivov.
  4. Izogibajte se predelanim živilom: Omejite uživanje predelanih in pakiranih živil, ki pogosto vsebujejo veliko aditivov.
Kaj pomenijo E številke na živilih

Seznami najpogostejših aditivov in emulgatorjev ter za kaj se uporabljajo

Da pa boste znali razlikovati med zdravju škodljivimi ter neškodljivimi aditivi, pa smo za vas izbrskali tabele, ki vas bodo seznanile z različnimi vrstami aditivov, da boste vedeli, katerih se morate v prihodnje izogibati. Preverite, kaj pomenijo E številke na deklaracijah živil.

Izredno škodljivi dodatki. Če je le mogoče, se jim povsem izognite.

E102tartazinPovzroca alergije, astmaticne napade, migrene, zamegljen vid, srbecico, vnetje nosne sluznice, škrlatne kožne madeže. Povezujejo ga z tumorji šcitnice in poškodbami kromosomov. Še posebej je nevaren za osebe, preobcutljivih na aspirin ter za astmatike. V kombinaciji z E210 povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E110oranžno FCFPovzroca želodcne težave, slabost, bruhanje, kožne izpušcaje, podobne koprivnici, otekanje kože, alergije, ledvicne tumorje, poškodbe kromosomov, bolecine v trebuhu, poslabšanje prebave, zavracanje hrane. Povezujejo ga s tumorji pri poskusnih živalih. Še posebej nepriporocljiv za osebe, preobcutljivih na aspirin. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E131modro VPovzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, srbecico, slabost, bruhanje, motnje v krvnem pritisku, drhtavico, ter težave pri dihanju in druge alergijske reakcije. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E132indigotinIsto kot E131. Povezujejo ga tudi z možganskimi tumorji.
E173aluminijPovzroca številne alergijske reakcije, povezujejo ga z Alzheimerjevo boleznijo, povzroca osteoporozo.
E249K nitritRakotvoren. Povzroca težave pri dihanju, omotico in glavobol.
E250Na nitritDokazano rakotvoren. Povzroca hiperaktivnost.
E310propil galatPovzroca vzdraženje želodca ali kože, ter krvne motnje (metemoglobinemija). Potencialno rakotvoren.
E311oktil galatEnako kot E310.
E312dodecil galatEnako kot E310.
E620glutaminska kislinaEnako kot E621.
E621mononatrijev glutaminatPovzroca glavobol, pekoc in šcemec obcutek v vratu in na podlakteh, napetost obraza, žejo, hladen znoj, omotico, slabost, diarejo, trebušne krce, motnje v srcnem ritmu. Povzroca možganske poškodbe pri laboratorijskih živalih.
E622monokalijev glutaminatEnako kot E621.
E950acesulfam KPovzrocil raka pri poskusnih živalih, škodljivo vpliva na šcitnico.
E951aspartamPovzroca: glavobol (tudi zelo mocan) in migrena, slabost, vrtoglavica, nespecnost, izguba kontrole nad udi, zamegljen vid, slepota, izguba spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, crevesne in želodcne motnje, epilepticni napadi, kožne poškodbe, izpušcaji, napadi tesnobe, bolecine v mišicah in sklepih, neobcutljivost, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualni krci (tudi izven cikla), izguba sluha ali zvonjenje v ušesih, izguba ali sprememba okusa, simptomi podobni tistim pri srcnem napadu, astma, stiskanje v prsih. Kronicne posledice, h katerim aspartam bistveno prispeva: multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, hipoglikemija, možganske poškodbe (tumorji), neuro-endokrine okvare.
E952ciklamatPovzroca migrene, je potencialno rakotvoren, povzrocil raka in poškodbe na modih pri poskusnih živalih.
E954saharinPotencialno rakotvoren. Povzrocil raka pri poskusnih živalih.
E924K bromatV vecjih kolicinah povzroca slabost, bruhanje, diarejo, bolecine. Povzrocil raka pri poskusnih živalih.

Škodljivi dodatki. Poskusite se jim povsem izogniti, če pa to ni mogoče, omejite zaužite količine na minimum.

E122azorubinPovzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, ter zadrževanje vode. Še posebej nepriporocljiv je za osebe, preobcutljive na aspirin in astmatike. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E123amarantLahko povzroci astmo, ekceme in hiperaktivnost. Pri laboratorijskih živalih povzrocil poškodbe in smrt zarodkov. Potencialno rakotvoren.
E127eritrozinPovezujejo ga s tumorjem šcitnice in poškodbami kromosomov.
E235natamicinPovzroca slabost, bruhanje, anoreksijo, diarejo, vzdraženje kože.
E251Na nitratPotencialno nevaren zaradi pretvorbe v nitrit v telesu.
E252K nitratDalj casa trajajoce uživanje že majhnih kolicin lahko povzroci slabokrvnost in vnetje ledvic. Pri zaužitju vecje kolicine lahko povzroci mocne bolecine v trebuhu, bruhanje, mišicno oslabitev, omotico in nepravilen pulz. V nekaterih primerih se v želodcu pretvori v nitrit, ki je potencialno rakotvoren.
E320butil hidroksianizol (BHA)Povzroca alergijske reakcije in hiperaktivnost. Potencialno rakotvoren, povzroca raka pri poskusnih živalih.
E321butil hidroksitoulen (BHT)Enako kot E320.
E407karagenanPovezujejo ga z rakom in cirom na želodcu.
E421manitolPotencialen alergen. Povzroca diarejo, motnje v delovanju ledvic, slabost, bruhanje.
E508K kloridV vecjih kolicinah povzroca cir na želodcu.
E553(b)talkPovezujejo ga z rakom na želodcu.

Pogojno škodljivi dodatki. Rizične skupine naj se jim povsem izognejo. Tudi za vse druge je priporocljivo, da se jim čimbolj izogibajo.

E100kurkuminNepriporocljiv v primeru žolcnih kamnov, zlatenice, kolik in zastrupitve jeter.
E104kinolinsko rumenoPovzroca hiperaktivnost pri otrocih, ter dermatitis.
E107rumeno 7GPovzroca alergijske reakcije pri astmatikih in hiperaktivnost pri otrocih.
E124rdece R4Povzroca alergijske reakcije, še posebej pri osebah, preobcutljivih na aspirin ter pri astmatikih.
E129rdece ACPovzroca alergijske reakcije, še posebej pri osebah z obcutljivo kožo. Povezujejo ga z rakom pri poskusnih živalih.
E155rjavo HTPovzroca alergijske reakcije pri astmatikih, ter ljudeh, preobcutljivih na aspirin. Povzroca preobcutljivost kože.
E174srebroDolgotrajno redno uživanje lahko povzroci okvaro ledvic, ter modro-sivo barvo oci, nosa, nosnic, grla in kože.
E180rubinZaostri simptome pri ljudeh z astmo, vnetjem nosne sluznice in koprivnico.
E210benzojska kislinaPovzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, astmo, nevrološke motnje. V vecjih kolicinah povzroca želodcne težave. V kombinaciji z E102 povzroca zelo mocno hiperaktivnost pri otrocih.
E211Na benzoatPri ljudeh z astmo, preobcutljivostjo na aspirin in koprivnico lahko povzroca poslabšanje simptomov, še posebej v kombinaciji z E102. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E212K benzoatEnako kot E211.
E213Ca benzoatEnako kot E211.
E635dinatrijev 5′-ribonukleotidPovezujejo ga s kožnimi izpušcaji do 30 ur po zaužitju (odvisno od obcutljivosti posameznika).
1510etanolAlkohol. Škodljivi ucinki so splošno znani.

Manj škodljivi, vendar ne nenevarni dodatki. Previdno pri uporabi.

E120karminska kislinaPovzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E128rdece 2GPovzroca težave, povezane s krvnim hemoglobinom in hiperaktivnost pri otrocih.
E133modro FCFPovzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E151crno PNPovzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E153sajasto crnoPotencialno rakotvoren. Prepovedan v ZDA.
E154rjavo FKPovzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E160(b)anatoPovzroca koprivnico. Lahko povzroci hiperaktivnost pri otrocih.
E216propil p-hidroksibenzoatPovzroca alergijske reakcije.
E218metil p-hidroksibenzoatPovzroca alergijske reakcije, ki v glavnem prizadenejo kožo.
E220žveplov dioksidPovzroca astmaticne napade, unicuje vitamin B. Težko prebavljiv za ljudi z okvaro ledvic.
E221Na sulfitEnako kot E220.
E222Na hidrogen sulfitEnako kot E220.
E223Na metabisulfitEnako kot E220.
E224K metabisulfitEnako kot E220.
E225K sulfitEnako kot E220.
E228K hidrogen sulfitEnako kot E220.
E264amonijev acetatPovzroca slabost in bruhanje.
E281Na propionatPovezujejo ga z migrenami.
E319TBHQPovzroca slabost in bruhanje. Doza 5g je smrtna.
E334vinska kislinaV vecjih kolicinah povzroca crevesni katar.
E412guar gumiPovzroca slabost, napenjanje in krce.
E420sorbitolV vecjih kolicinah lahko povzroci vetrove in ima odvajalen ucinek.
E422glicerolV vecjih kolicinah povzroca glavobol, žejo, slabost in povišan krvni sladkor.
E440(a)pektinV vecjih kolicinah povzroca vetrove.
E441želatinaCe je pridobljena iz živalskih virov jo povezujejo z možnostjo okužbe z BSE (bolezen norih krav).
E503amonijev karbonatDraži sluznico.
E626gvanilna kislinaLahko povzroci protin.
E627dinatrijev gvanilatEnako kot E626.
E629kalcijev gvanilatEnako kot E626.
E633kalcijev inoziatEnako kot E626.
E925klor Unicuje hranljive snovi, rakotvoren. Pogosto dodan pitni vodi.
E926klorov dioksidGlej E925.
E967ksilitolPri poskusnih živalih povzrocil ledvicne kamne in imel odvajalen ucinek.

Povsem nenevarni dodatki.

E101riboflavinvitamin B2.
E140klorofilNaravno barvilo zelenih rastlin.
E160(a)karotenNaravno barvilo v korenju in drugih rumenih in oranžnih sadežih. Clovekov organizem ga pretvarja v vitamin A.
E160(d)likopenNaravno rdece barvilo v paradižniku in številnih drugih sadežih. Zmanjšuje tveganje raka.
E160(e)beta-apo-8′-karotenal (C30)Naravno oranžno barvilo.
E160(f)etilni ester beta-apo-8′-karotenske kislineNaravno oranžno barvilo.
E161(b)luteinNaravno rumeno barvilo, prisotno v zelenih listih in drugod.
E161(g)kantaksantinNaravno rumeno barvilo, prisotno v gobah, ribah, famingovih peresih.
E162betaninNaravno škrlatno barvilo iz rdece pese.
E163antocianiniNaravno vijolicno barvilo iz cvetja.
E170kalcijev karbonatKreda. Neškodljiva v zmernih dozah.
E260ocetna kislinaSestavina jedilnega kisa, pridobljena iz lesnih vlaken.
E290ogljikov dioksidMehurcki v gaziranih pijacah.
E300askorbinska kislinaVitamin C.
E306-E309tokoferolVitamin E.
E322lecitinEmulgator, pridobljen iz soje, jajcnega rumenjaka, arašidov, koruze ali živalskih virov. Neškodljiv. V vecjih kolicinah lahko povzroci želodcne težave.
E330citronska kislinaZaradi jezikovne pomote napacno razumljena kot škodljiva in celo rakotvorna. V resnici povsem neškodljiva naravna snov.
E341kalcijev fosfatMineralna sol, gradnik kosti.
E343magnezijev fosfatBistven mineral.
E375niacinVitamin B3.
E381amonijev feritni citratBistven mineral.
E400alginska kislinaSmola iz morskih alg.
E406agarSmola iz morskih alg.
E519bakrov sulfatBistven mineral.

Nekateri nujni, drugi zli

Z ostalimi aditivi dosegajo želeno strukturo sestavin živila. Na primer emulgatorji v živilu omogočajo homogeno mešanico dveh ali več medsebojno nezdružljivih snovi, kot sta olje in voda. Podobno tudi emulgirne soli, ki spremenijo beljakovine v razpršeno obliko in tako pripomorejo k homogeni porazdelitvi maščobe in drugih sestavin.

Nosilce uporabljajo za raztapljanje, razredčevanje, razprševanje arome ali živilskega encima, kisline povečajo kislost živila ali pa mu dajejo kisel okus, sredstva za uravnavanje kislosti spremenijo ali nadzirajo kislost oziroma alkalnost živila, sredstva za povečanje prostornine so snovi, ki povečajo prostornino živila, ne da bi bistveno povečale njegovo energetsko vrednost. Tu so še sredstva proti strjevanju, sredstva proti penjenju, utrjevalci, encimi, potisni plini, stabilizatorji in drugo.

V nekaterih vrstah živil so dodani aditivi nujni, saj nas ščitijo pred številnimi nevarnimi pojavi, kot so na primer mikrobiološke kontaminacije živil (na prime butulin v mesnih izdelkih, ki je smrtno nevaren), ali pa pred oksidacijskimi procesi, katerih proizvodi so ob dolgotrajnem vnosu lahko rakotvorni.

Jedi pripravljajmo doma

Porast določenih alergijskih ali prebavnih odzivov na nekatere aditive so dokazali tudi z raziskavami. Na primer sulfiti (konzervansi) so že na seznamu alergenih snovi in jih mora proizvajalec posebej označiti. Morebitno alergogeni so še: barvili tartrazin ali karmin, natrijev glutaminat (ojačevalec okusa) in aspartam (umetno sladilo). Vsekakor naj se ljudje, pri katerih se taki odzivi pokažejo, tem aditivom izogibajo. Izpostavljenost odraslih in otrok, ki so veliki porabniki živil z umetnimi sladili (predvsem brezalkoholnih pijač), v nekaterih državah še vedno presega sprejemljivi dnevni vnos za številne glikozide.

Potrošniki lahko največ storimo s tem, da se držimo splošnih načel zdravega prehranjevanja. Da torej nakupujemo čim več osnovnih živil, obroke in jedi pa si pripravljamo doma. Kupljene predpripravljene jedi, mesnine, konzerve, slane in sladke prigrizke, gazirane in obarvane pijače, sladkarije in podobno kupujmo le poredko. S takšnimi ukrepi bo tveganje za preseganje vnosa aditivov najmanjše, saj se tako izognemo dolgotrajni izpostavljenosti vedno istim snovem.

Energija prihodnosti

energija1Izraz alternativna energija je poznan že dalj časa, prav tako pa tudi sončne celice in turbine na veter oziroma veternice niso nekaj novega. Nova odkritja na področju alternativne energije dajejo nove zamisli, kako rešiti planet pred emisijami.

Visokoleteče turbine na veter ter zmaji

Na višini 9km je moč vetra dvajsetkrat močnejša, kot na Zemlji. Zato so proizvajalci pri firmi Sky WindPower prišli na idejo, da bi zajeli veter na omenjeni višini in ga nekako pretvorili v energijo. Podatki kažejo, da bi lahko že 1% teh vetrov, pretvorjen v energijo lahko “poganjal“ cel svet.

Spet drug inštitut (Delft University of Technology), pa je prišel na idejo o ti. “laddermill“. Ideja temelji na predpostavki, da bi te vetrove zajeli z letali oz. zmaji, kateri bi bili povezani s kablom. Vetrovi pa bi naj povzročili učinek kroženja, preko katerega bi takšna naprava proizvajala energijo.

Energija stopal

Verjetno ste že slišali, da lahko pridobimo energijo iz poganjanja kolesa. Torej, zakaj ne bi na podoben, vendar malo manj stresen način, prav tako pridobivali energijo; na primer s hojo! Predstavljajte si pločnike, kateri bi proizvajali energijo s tem, ko bi vi hodili po njih. Verjetno bi s tem pripomogli ogromno k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv.

Energijski otoki

Pretvorba oceanske termalne energije je metoda, kjer se ustvarja energija s tem, ko pretvarjamo toplo gladino morja, katerega je segrelo Sonce. Ta voda nato segreje hladno tekočino v rezervoarjih, pri čemer se ustvarja para. Proces pa deluje tudi v obratni smeri – hladno vodo črpajo na površino, kjer le-ta hladi toplo tekočino v spet drugih rezervoarjih. Ti otoki bi po pričakovanjih naj proizvedli 250MW elektrike, kar je dovolj za oskrbo z energijo enega večjega mesta.
Takšen otok pa je primeren tudi za razsoljevanje vode, kar lahko v prihodnosti reši probleme s pitno vodo.

Sončna energija iz vesolja

Sončna energija je vsaj osem, do desetkrat močnejša v vesolju, kot na Zemlji. Zato se je znanstvenikom porodila ideja, da bi bilo dobro zajeti to neizkoriščeno solarno energijo in jo nekako prepeljati na Zemljo preko energijske radijske frekvence.

Naravni deodoranti: Zakaj so boljša izbira?

Vedno več ljudi se odloča za nakup naravnega deodoranta. Ste pri zadnjem nakupu pogledali na deklaracijo deodoranta in si rekli “Paraben? Kaj sploh paraben je?“.

Večina proizvajalcev kozmetike se zateka k ne ekološkim substancam, kot npr. substance, ki škodujejo hormonom, petrokemikalije, spojine, katere dražijo dihala, itd.

Nevarne snovi v deodorantih

Vse te spojine niso potencialno nevarne le zdravju odraslih ljudi, ampak tudi mladostnikom, dojenčkom ter zarodkom. Na spletu boste lahko našli tudi več razprav o povezavi kemikalij v deodorantih ter Alzheimerjevo boleznijo ter rakom na dojki.

deodorantPreverite, kaj vsebuje kozmetični izdelek, preden ga kupite

Ko boste naslednjič kupovali deodorant, poglejte na deklaracijo in se poiskusite izogniti naslednjim kemikalijam:

  • aluminij
  • izdelki, ki uporabljajo aerosol za nanos (razpršila)
  • raznim trditvam kot npr. “naravno“
  • antibakterijskim spojinam kot npr. triklosan
  • sintetične dišave
  • paraben
  • petrokemikalije (propilen glikol – PEG)

Namesto omenjenih kemikalij in sojin, raje poiščite na deklaraciji naslednje:

  • preverjeno s strani neodvisnih organizacij, katere podeljujejo certifikat “organsko oz. naravno“ in sodelujejo v kampanji za varno kozmetiko.
  • Deodorante, katero embalažo lahko recikliramo ekološko.
  • Certifikat z logotipom zajčka “Leaping Bunny-certified “
  • Deklaracijski seznam s spojinami, katere poznate oz. razumete kaj pomenijo.

Seveda pa si naravni deodorant izdelate tudi sami.

Raje z vlakom, kot z letalom

Ali ste vedeli, da pot z vlakom med Londonom ter Parizom terja le eno desetino energije v primerjavi z letom London-Pariz?

Veliko denarja in časa bo potrebnega, da bomo letenje naredili kolikor se le da ekološko prijazno. Vendar pa ogromne količine energije, ki se potrošijo pri vzletu letala pomenijo, da bo letenje v vsakem primeru energijsko potrošno, saj se največ goriva porabi ravno pri vzletu letala. Vlaki ne potrebujejo te dodatne energije, in so okolju prijaznejši.

Seveda se je velikokrat lažje vkrcati na letalo in prespati potovanje. Vendar pa če le imate možnost, se poskusite izogniti letenju.

vlak

Zakaj je perilo bolje sušiti na vrvici?

Ste že kdaj razmišljali o tem, da bi oblačila sušili na tradicionalen način? Če ne, potem zamujate odlično priložnost, kako pomagati okolju.

periloTu so štirje razlogi, ki vas morda prepričajo:

  1. Znižajte vašo sled ogljika: Sušenje na vrvici bo drastično zmanjšalo vaš delež ogljika v ozračju, saj sušilci porabijo ogromno energije.
  2. Prihranite denar: Višja poraba energije ustvarja večje stroške, torej, manj kot uporabljate vaš sušilni stroj, več denarja prihranite!
  3. Dišeča oblačila: Sušenje oblačil na vrvici povzroči, da Sonce posuši odvečno vlago in uniči bakterije. Veter pa oblačila posuši na naraven način in tudi pripomore k boljšem vonju le-teh.
  4. Če že ne zaradi ostalih razlogov, sušite oblačila na vrvici, ker je to preprosto!

Sonce v tableti in pomen vitamina D

Vitamin D je ključnega pomena za ohranjanje zdravja kosti, imunskega sistema in splošnega dobrega počutja. Zaradi pomanjkanja sončne svetlobe, sodobnega življenjskega sloga, staranja in drugih dejavnikov mnogi ljudje ne dobijo dovolj vitamina D naravno. Zato je priporočljivo jemati dodatke vitamina D skozi vse leto, da ohranimo optimalno zdravje. Preden začnete jemati dodatke, se posvetujte z zdravnikom, ki bo ocenil vaše potrebe po vitaminu D in priporočil ustrezen odmerek. Ne glede na letni čas je skrb za zadosten vnos vitamina D ključna za ohranjanje zdravega in aktivnega načina življenja.

Naše telo proizvede vitamin D, ko sončni žarki posvetijo na našo kožo, vendar pa se zaradi strahu pred bolezni kože, ki povzroči prekomerno sončenje, ponavadi izogibamo izpostavljenosti soncu. Zaščite proti sončnim žarkom (kreme, losijoni ter olja za telo) pa lahko še dodatno zmanjšajo zmožnost proizvajanja vitamina D; nekatere sončne kreme ga lahko zmanjšajo tudi za 95%! Prav tako pa ima veliko ljudi tudi prenatrpan urnik, da bi si sploh lahko privoščili sončenje.

Pomen vitamina D za zdravje kosti

Vitamin D je ključen za absorpcijo kalcija in fosforja v črevesju, kar je bistveno za ohranjanje močnih in zdravih kosti. Pomanjkanje vitamina D lahko vodi do osteoporoze, rahitisa pri otrocih in osteomalacije pri odraslih. Te bolezni se kažejo kot oslabitev kosti, povečana krhkost in večje tveganje za zlome. Zato je pomembno, da skozi vse leto vzdržujemo ustrezne ravni vitamina D, zlasti za preprečevanje bolezni kosti in ohranjanje zdravega skeleta.

Krepitev imunskega sistema

Vitamin D ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Pomaga uravnavati imunski odziv in ščiti telo pred okužbami. Študije so pokazale, da ljudje z zadostnimi ravnmi vitamina D redkeje zbolevajo za prehladi, gripo in drugimi okužbami dihal. Poleg tega vitamin D pomaga zmanjšati tveganje za avtoimunske bolezni, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis in diabetes tipa 1. Jemanje dodatkov vitamina D skozi vse leto lahko pomaga ohraniti močan imunski sistem in zmanjšati tveganje za bolezni.

Psihološki vplivi in razpoloženje

Vitamin D ima tudi pomemben vpliv na duševno zdravje. Pomanjkanje vitamina D je bilo povezano z večjo pojavnostjo depresije, tesnobe in drugih motenj razpoloženja. Sončna svetloba spodbuja proizvodnjo serotonina, hormona sreče, medtem ko vitamin D podpira njegovo sintezo v možganih. Zato lahko jemanje dodatkov vitamina D pomaga izboljšati razpoloženje, zmanjšati tveganje za depresijo in izboljšati splošno duševno počutje.

Pomanjkanje sončne svetlobe in geografski dejavniki

Eden glavnih razlogov za potrebo po dodatnem jemanju vitamina D je pomanjkanje zadostne izpostavljenosti sončni svetlobi, zlasti v zimskih mesecih. V krajih z bolj zmernimi podnebnimi razmerami, kot je Slovenija, je v jesenskem in zimskem času manj sončnih dni, kar zmanjša možnosti za naravno sintezo vitamina D v koži. Poleg tega UVB-žarki, ki so potrebni za proizvodnjo vitamina D, pozimi ne prodrejo dovolj močno skozi atmosfero, da bi spodbudili sintezo. Ljudje, ki živijo v severnejših zemljepisnih širinah, so zato še posebej dovzetni za pomanjkanje vitamina D in morajo jemati prehranske dodatke skozi vse leto.

Spremenjen življenjski slog

Sodobni življenjski slog pogosto vključuje veliko časa, preživetega v zaprtih prostorih, kar dodatno zmanjšuje izpostavljenost sončni svetlobi. Delo v pisarni, učenje v zaprtih prostorih in prosti čas pred zasloni zmanjšujejo možnosti za pridobivanje vitamina D iz naravnih virov. Tudi zaščita kože pred soncem z oblačili in sončnimi kremami, čeprav pomembna za preprečevanje poškodb kože, zmanjšuje sintezo vitamina D. Zato je priporočljivo jemanje dodatkov vitamina D, da se zagotovi ustrezen dnevni vnos.