Hidroterapija ali knajpanje je uporaba vroče ali hladne vode za utrjevanje, izboljšanje prekrvitve, spodbujanje presnove; v obliki kopeli, prhe, drgnjenja, povitkov (Preissnitzevi obkladki), hoje po vodi (bosanje v mrzli, po možnosti tekoči vodi). Posebna oblika hidroterapije je knajpanje.
Kdo je bil Sebastian Kneipp?
Sebastian Kneipp je bil rojen 17. maja 1821 v bavarski vasici Stephansried. V sedemčlanski družini je vladalo veliko pomanjkanje. Že kot otrok je moral pomagati očetu pri tkanju na statve. Njegova želja, da bi postal duhovnik, se je zdela neuresničljiva. Starši za to niso imeli razumevanja in noben domač duhovnik se ni zavzel zanj. Zaradi tega se je odločil, da si bo denar za študij prihranil sam. Žal pa je prav na njegov 21. rojstni dan pogorela domačija skupaj z vsemi njegovimi prihranki. Po Sebastianovem dolgotrajnem prizadevanju je njegov dobrotnik nato postal kaplan dr. Merkle.
Leta 1844 je Kneipp kot 23-leten fant vstopil v gimnazijo. Leto kasneje je začel kašljati, izgubil tek in pričel telesno slabeti. Kljub temu je prišel do zrelostnega izpita – mature. V dvorni knjižnici je odkril knjižico Poduk o moči in učinkovanju sveže vode na telesa ljudi, zlasti bolnih. Kot semeniščnik je v Dillingenu nekega novembra ponoči preplezal visoko obzidje lemenata in se za nekaj sekund pognal v ledenomrzlo Donavo. Nič se ni obrisal, ampak se je oblekel na mokro telo. To je delal večkrat na teden. Naposled je ozdravel, v zdravljenje z vodo pa je na skrivaj vpeljal tudi nekaj sošolcev.
Avgusta 1852 je bil 31 letni Sebastian Kneipp v augsburški katedrali posvečen v duhovnika, kot kaplan v Bossu pa je doživel prvo prijavo zaradi prekrška – nepooblaščeno je dal zdravstveni nasvet! Kljub prepovedi je bolnim pomagal še tudi naprej. Ko je v župniji izbruhnila kolera, je tako rešil 42 ljudi. Prestavljen je bil v švabski Bad Wörishofen, ki je kasneje postala Kneippova središče delovanja – nekakšna trdnjava. Danes se tam nahajajo mogočna Kneippova zdravilišča, v celi Nemčiji pa obstaja kar okoli 500 Kneippovih društev. Med drugim je bil Kneipp spovednik za redovnice dominikanke. V njihovi pralnici je izvajal znamenite oblive, bolnikom pa je dajal tudi navodila za zdravljenje in spremembo prehrane. Ljudi je odvajal od zasvojitve z (mastnim) mesom in priporočal uporabo zdravilnih zelišč.
Knajpanje in hidroterapija
Znano je, da je že oče naravnega zdravilstva Hipokrat 500 let pr.n.š. za ozdravitev od različnih bolezni priporočal razne kopeli in oblive s svežo vodo. Kneipp je to priporočilo počasi razvil do cele znanosti o tem, da je najboljša voda v sadju, zelenjavi in zeliščih. Kmalu po Kneippu so tudi drugi zdravniki začeli odkrivati notranje oblivanje z vodo, s čimer se je zdravljenje znatno pospešilo. V sedanji fazi se hitro širi vest o čudodelni moči svežih sokov.
V Kneippovo pralnico pri nunah na Bavarskem so pričeli prihajati bolniki od vsepovsod. Pri oblasteh za nove metode zdravljanja ni bilo razumevanja. Potrebno je bilo poskrbeti za prenočišča. Majhna župnija je postajala zdraviliški center. Kneipp je sezidal župnišče Sebastianeum, ki je bilo namenjeno bolnim duhovnikom in je služilo tudi kot zavetišče za bolne otroke. Zdravilišče je kmalu dobilo svojo dietno kuhinjo, Kneipp pa je odprl tudi zeliščno lekarno. Sam je nabiral zdravilne rastline, delal tinkture, praške in čaje ter razvrščal zdravilne rastline.
V Kneippovem zdravilišču so pričeli delati tudi drugi zdravniki. Kneipp je vedno poudarjal, naj metodo zdravljenja z vodo preuči zdravniška stroka. Leta 1894 so se ti zdravniki združili v mednarodno društvo, ki mu je predsedoval Kneipp in delal na tem, da bi zdravniki v metodah zdravljenja z vodo ostali enotni, želel pa je tudi, da bi ljudi učili živeti naravno, da si bodo pri manjših nadlogah znali pomagati sami, pri težkih boleznih pa bi se posvetovali z zdravnikom.
Zdravljenje z vodo
Leta 1866 je Kneipp izdal danes slavno knjigo Moje zdravljenje z vodo, ki je takoj postala velika uspešnica. Menil je, da bodo ljudje zaradi knjige nehali prihajati v njegovo zdravilišče, a se je po njenem izidu obisk kar podvojil. Leta 1889 je izšla knjiga Tako naj bi živeli, kasneje pa je izdal tudi rastlinski atlas, kjer so bile opisane in v naravnih barvah prikazane vse rastline, ki so jih takrat uporabljali v naravnem zdravstvu. Leta 1894 je izšla tretja Keippova knjiga Moja oporoka za zdrave in bolne (v slovenščini: Zdravljenje z vodo v dveh zvezkih na 300 straneh). V zadnjem Kneippovem delu Uvod k moji oporoki najdemo tudi telovadne vaje, opis zgradbe človekovega telesa in nasvete za pomoč pri manjših nesrečah.
Kneipp je veliko predaval in potoval. Povsod je doživljal navdušen sprejem. Aktivno je zdravil tudi še po svojem 70. letu. Leta 1897 ga je pričelo izdajati lastno zdravje. Zrasla mu je velika bula, vendar je operacijo odklonil. Sebastian Kneipp je tako 17. junija 1897 umrl visoko priznan in globoko spoštovan kot eden največjih dobrotnikov človeštva.
Začetek šolskega leta je pomemben trenutek za otroke, starše in učitelje. Prinaša nove izzive, priložnosti in odgovornosti. Da bi bil prehod v novo šolsko leto čim bolj zdrav in varen, je pomembno, da se vsi vpleteni nanj dobro pripravijo.
1. Ustvarjanje redne spalne rutine
Spanje je izrednega pomena za zdravje in dobro počutje otrok. Pravilna spalna rutina pomaga otrokom ohranjati energijo, izboljšuje koncentracijo in spodbuja dobro razpoloženje. Priporočljivo je, da otroci v šolskem obdobju spijo od 9 do 11 ur na noč, odvisno od njihove starosti. Za zdrav začetek šolskega leta je pomembno, da starši poskrbijo za dosledno spalno rutino. To vključuje redno odhajanje v posteljo in vstajanje ob istem času vsak dan, tudi ob vikendih. Ustvarjanje mirnega okolja pred spanjem, brez elektronskih naprav, pomaga otrokom lažje zaspati in izboljšuje kakovost spanja.
2. Uravnotežena prehrana
Zdrava prehrana je temelj za uspešno učenje in dobro počutje otrok. Redni obroki, ki vključujejo pestro izbiro hranilnih snovi, kot so beljakovine, vlaknine, vitamini in minerali, zagotavljajo telesu in možganom energijo za celoten dan. Zajtrk je še posebej pomemben, saj pomaga izboljšati koncentracijo in zmogljivost v šoli. Starši naj poskrbijo, da otroci zaužijejo zdrav zajtrk, ki lahko vključuje polnozrnate žitarice, sadje, jogurt ali jajca. Poleg tega je pomembno, da otroci čez dan zaužijejo dovolj tekočine, predvsem vode, ter se izogibajo sladkanim pijačam in prigrizkom.
3. Pripravljenost na šolske obveznosti
Priprava na šolske obveznosti je ključna za uspešen začetek šolskega leta. Starši naj skupaj z otroki preverijo vse potrebne šolske potrebščine in poskrbijo, da je vse pripravljeno pred prvim šolskim dnem. Poleg tega je pomembno, da se otroci navadijo na rutino domačih nalog in učenja. Starši naj otrokom pomagajo vzpostaviti redne učne navade ter jim zagotovijo miren in urejen prostor za učenje. S tem se zmanjšuje stres in povečuje učinkovitost pri učenju.
4. Fizična aktivnost
Redna telesna aktivnost je pomembna za zdravje otrok in mladostnikov. Pomaga pri razvoju močnih kosti in mišic, izboljšuje kardiovaskularno zdravje ter zmanjšuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Poleg tega telesna aktivnost spodbuja boljše razpoloženje in zmanjšuje stres. Starši naj spodbujajo otroke k vsakodnevni telesni aktivnosti, naj bo to hoja do šole, igranje na prostem, športne aktivnosti ali organizirani treningi. Pomembno je, da otroci najdejo aktivnost, v kateri uživajo, saj bo to povečalo verjetnost, da bodo redno aktivni.
5. Psihološka pripravljenost
Začetek šolskega leta je lahko stresen čas za otroke, zlasti če gre za prehod v novo okolje ali razred. Starši naj se z otroki pogovarjajo o njihovih občutkih glede začetka šolskega leta in jih spodbujajo, da izražajo svoje skrbi in strahove. Pomembno je, da starši otrokom nudijo čustveno podporo in jih spodbujajo k pozitivnemu razmišljanju. Če opazijo, da ima otrok težave z anksioznostjo ali drugimi psihološkimi težavami, naj poiščejo pomoč strokovnjaka.
6. Varnost na poti v šolo in iz nje
Varnost na poti v šolo je ključnega pomena. Starši naj otroke poučijo o varnem obnašanju na cesti, zlasti če hodijo peš ali kolesarijo v šolo. Pomembno je, da otroci poznajo prometna pravila in prehajajo cesto le na označenih prehodih za pešce. Če se otroci vozijo z avtobusom, naj se z njimi pogovorijo o varnem vstopanju in izstopanju iz avtobusa. Starši naj poskrbijo tudi za ustrezno opremo, kot so kolesarske čelade, varnostni pasovi v avtomobilu in svetlobni odsevniki, ki izboljšajo vidnost otrok na cesti.
7. Ustvarjanje pozitivnih socialnih odnosov
Socialni odnosi so pomemben del šolskega življenja. Otroci, ki imajo dobre odnose s sošolci in učitelji, so običajno bolj srečni in uspešni v šoli. Starši naj spodbujajo otroke k pozitivnim socialnim interakcijam, bodisi v šoli bodisi izven nje. Pomagajo jim lahko pri razvijanju socialnih veščin, kot so sodelovanje, deljenje in reševanje konfliktov. Prav tako je pomembno, da starši redno komunicirajo z učitelji in drugimi starši, da ostanejo obveščeni o dogajanju v šoli in morebitnih izzivih.
V kakšni meri smo Slovenci učinkoviti pri rabi energije in uvajanju obnovljivih virov? Katerih virov energije se najpogosteje poslužujemo? Kakšne so vedenjske navade in pripravljenost za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije?
To je le nekaj vprašanj, na katera nudi odgovore Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, katere pobudnik in nosilec je agencija Informa Echo.
Učinkovita raba energije (skrajšano URE) je vse bolj aktualno in pereče področje, v katerem se prepletajo družbeni in gospodarski interesi ter interesi posameznikov. Družbeni interes predstavlja predvsem zanesljiva oskrba z energijo, po drugi strani pa zmanjševanje vplivov na okolje, ki jih v veliki meri povzroča pridobivanje in poraba energije. Podjetja vidijo svoj interes v razvijanju konkurenčne prednosti, ki jo v vse večji meri predstavlja prav URE. Posameznike motivira predvsem prihranek, vse bolj pomembna motivacija pa jim postaja tudi okolju prijazno ravnanje.
Reševanje problematike URE zahteva celovito obravnavanje različnih dejavnikov, od energetske učinkovitosti stavb, proizvodnje in porabe energije ter s tem povezanih vplivov na okolje, na osebni ravni pa osveščanje, spreminjanje navad ter razvijanje odnosa do rabe energije. Zato je URE kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarni pristop.
Nekaj rezultatov raziskave si lahko ogledate spodaj (vir: Raziskava REUS 2009, Informa Echo):
Vodo uporabljamo vsakodnevno – po telovadbi jo pijemo, zvečer se v njej prhamo ali kopamo, z njo zalivamo trato in vrt, … Torej, tudi če ne bi uporabljali plastenk za pitje vode, bi jo vseeno na dan porabili več 100 litrov.
Nanašajoč se na raziskave, porabimo za osebne namene le 6% vse vode, ostalih 94% pa porabimo s tem, ko kupimo razne proizvode. To pa zato, ker vodo uporabljamo tudi za gojenje pridelkov ter ostalih dobrin.
Za primer lahko vzamemo jutranjo kavo – za to skodelico kave je v skupnem seštevku šlo več kot 190 litrov vode; del za gojenje kave, za mleko (reja krav), sladkor (gojenje in obdelovanje sladkornega trsa), skodelico, … Če pa to kavo pijete na poti, pa dodajte še tistih nekaj litrov vode, ki so potrebni za izdelavo lončka, pokrovčka, žličke, … Če bi namesto na poti, to kavo spili doma, bi prihranili kar nekaj litrov vode.
Seveda je logično, da bo kava vsebovala vodo, saj je tekočina. Vendar pa gre tudi za proizvodnjo navadne majice s kratkimi rokavi kar 2500 litrov vode! Večino vode gre za pridelavo bombaža, poleg tega pa določen procent porabi tudi tekstilna industrija.
Torej, zakaj si ne bi omislili oblačil iz organskega bombaža. Pri proizvajanju tega ne potrebujejo pesticidov in s tem tudi manj vode.
Glede na to, da se čedalje bolj soočamo s problemom pitne vode, bi lahko naslednjič, ko kupimo določen proizvod dvakrat premislili, ali ga zares potrebujemo in koliko vode bi prihranili, če tega ne bi kupili.
Na internetni strani “Water footprint“ pa lahko tudi izračunate, koliko vode je šlo za določen proizvod in sami premislite, ali bi bilo pametno take stvari še naprej kupovati: https://www.waterfootprint.org
Emulgatorji in aditivi so dodatki v živilih, ki jih najdemo danes že skoraj povsod. Veliko pa se nas je verjetno tudi že vprašalo, kaj ti dodatki sploh so in kaj pomenijo te številke na embalaži.
Aditivi in emulgatorji so pogoste sestavine, ki jih najdemo v številnih predelanih živilih. Medtem ko nekateri služijo kot konzervansi, ki podaljšujejo rok trajanja izdelkov, drugi izboljšujejo okus, barvo ali teksturo hrane.
Živilska industrija nam danes v svojih izdelkih ponuja že kar 6000 različnih aditivov. Kaj z njimi? Potrošniki smo zmedeni. Se jim moramo izogibati, če ne želimo škoditi svojemu zdravju? Ali pa naj zaupamo, da zakonodaja dobro ureja uporabo škodljivih snovi v prehrani? Tako po eni strani lahko s hrano čezmerno uživamo določene morebitno škodljive snovi, po drugi strani pa določena živila po nepotrebnem črtamo z naših jedilnikov. Niti eno niti drugo ni dobro.
Kaj pravzaprav so aditivi?
Aditivi so snovi, ki se dodajajo živilom z namenom izboljšanja njihovih lastnosti, kot so okus, barva, tekstura, rok trajanja in stabilnost. Aditivi so lahko naravnega izvora ali sintetični.
Aditivi so snovi, ki ne predstavljajo običajne, značilne sestavine živil, in jih iz tehnoloških razlogov živilom dodajajo v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, ob prevozu ali hrambi.
To so na primer sladila (nekaj poznanih: sorbitol, manitol, aspartam, acesulfam K) in barvila (kurkumin, tartrazin, amarant, karamel), ki jih uporabljajo v različnih sladkih izdelkih, omakah, pijačah, prehranskih dopolnilih, sladoledih. Vloga dodanih konzervansov (benzojska, sorbinska kislina, žveplov dioksid, sulfiti) v živilih je zaščita pred mikrobiološkim kvarjenjem in so dodani pakiranim živilom, predvsem mesninam, izdelkom iz sadja in zelenjave, vinom, ribjim izdelkom, sirom in podobnim.
Antioksidanti (vitamin C, mlečna kislina, citronska kislina, tokoferoli) podaljšajo rok uporabnosti živil s tem, da zaščitijo živilo pred oksidacijo, kot sta žarkost maščob in sprememba barve. Ojačevalci okusa (glutaminat in glutaminska kislina, ionizati) omogočajo izrazitejši okus, uporabljajo pa jih v juhah v vrečkah, začimbnih mešanicah, mesninah, pripravljenih jedeh in podobnem.
Vrste aditivov
Aditive lahko razdelimo v več kategorij glede na njihov namen:
Kategorija
Namen
Konzervansi
Preprečujejo kvarjenje živil in podaljšujejo rok trajanja.
Barvila
Dodajajo ali obnavljajo barvo živil.
Okusne snovi
Izboljšujejo okus ali vonj živil.
Sladila
Dodajajo sladkost brez uporabe sladkorja.
Antioksidanti
Preprečujejo oksidacijo maščob in olj.
Stabilizatorji
Ohranjajo teksturo in konsistenco živil.
Najpogostejši aditivi
Ime aditiva
E-številka
Namen
Natrijev benzoat
E211
Konzervans
Tartrazin
E102
Rumeno barvilo
Mononatrijev glutamat
E621
Ojačevalec okusa
Aspartam
E951
Sladilo
Askorbinska kislina
E300
Antioksidant
Karagenan
E407
Stabilizator
Kaj so emulgatorji?
Emulgatorji so vrsta aditivov, ki omogočajo mešanje dveh ali več tekočin, ki se sicer ne bi mešale, kot sta olje in voda. Emulgatorji pomagajo stabilizirati emulzije in preprečujejo ločevanje sestavin v živilih.
Vrste emulgatorjev
Ime emulgatorja
E-številka
Vir
Lecitin
E322
Soja, jajca
Mono- in digliceridi maščobnih kislin
E471
Rastlinska olja, živalske maščobe
Karboksimetilceluloza
E466
Celuloza
Polisorbati
E432-436
Sintetični
Gumi arabikum
E414
Naravni, iz dreves akacije
Zakaj se uporabljajo aditivi in emulgatorji?
Aditivi in emulgatorji se uporabljajo iz več razlogov:
1. Podaljševanje roka trajanja
Konzervansi, kot je natrijev benzoat, pomagajo preprečiti rast bakterij, plesni in kvasovk, kar podaljša rok trajanja živil.
2. Izboljšanje okusa in barve
Okusne snovi in barvila, kot je tartrazin, izboljšajo privlačnost in okus živil, kar jih naredi bolj okusne in vizualno privlačne.
3. Ohranjanje teksture in stabilnosti
Stabilizatorji in emulgatorji, kot je karagenan, pomagajo ohraniti konsistenco živil in preprečujejo ločevanje sestavin.
4. Zmanjšanje vsebnosti sladkorja
Sladila, kot je aspartam, omogočajo izdelavo nizkokaloričnih živil brez uporabe sladkorja, kar je koristno za ljudi, ki želijo zmanjšati vnos kalorij ali nadzorovati krvni sladkor.
Kje najdemo emulgatorje in aditive
Emulgaotrji so pogosto sestavni del raznih čistil, veliko pa se jih uporablja tudi v farmacevtski ter živilski industriji. Označujemo jih z oznako E ter številko, katera pripada določenemu emulgatorju (npr. lecitin nosi oznako E322).
Če še vedno nimate točne predstave o tem, kaj emulgator je, lahko za primer vzamemo naslednje dejstvo; olje in voda se zelo težko mešata, vendar pa lahko ob pomoči emulgatorja naredimo npr. majonezo brez jajc. Tako je v Evropi dovoljeno živilom dodajati kar 75 različnih emulgatorjev, med temi je največ gliceridov, fosfatov, guar gumiji, karagenani, alginatoi, lecitin in različni vrste škroba. Emulgatorji omogočajo, da se v živilih ohranijo t.i. homogene zmesi, katere se po navadi ne mešajo.
Naravniemulgatorji pa so encimi in fosfolipidi. Mleko je dober primer naravnega emulgatorja, saj je glede na kemijsko sestavo mleko mešanica maščobnih kapljic razpršenih v vodi. Tudi jajca so vrsta emulgatorja, saj vsebujejo lecitin.
Poleg emulgatorjev pa poznamo tudi ostale aditive, ki prav tako nosijo na deklaracijah živil in ostalih proizvodov oznako “E“. Med te aditive poleg emulgatorjev sodijo še:
barvila; po navadi so dodana za to, da naredijo določen izdelek bolj barvno privlačen,
konzervansi; podaljšujejo rok uporabnosti živil
antioksidanti; preprečujejo žarkost maščobe
ojačevalci okusa; vplivajo na izrazitost okusa živil
sladila; uporabljajo se namesto sladkorja, ker zmanjšujejo energijsko vrednost živil.
Vpliv na zdravje
Medtem ko so aditivi in emulgatorji odobreni za uporabo v živilih in veljajo za varne, lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo neželene učinke. Pomembno je razumeti, kako lahko ti dodatki vplivajo na vaše zdravje.
Možni neželeni učinki
Aditiv/Emulgator
Možni neželeni učinki
Natrijev benzoat
Alergijske reakcije, hiperaktivnost pri otrocih
Tartrazin
Alergijske reakcije, hiperaktivnost pri otrocih
Mononatrijev glutamat
Glavobol, slabost, občutljivost na MSG
Aspartam
Glavobol, omotica, prebavne težave
Karagenan
Vnetne reakcije, prebavne težave
Nasveti za zmanjšanje vnosa aditivov
Preberite etikete: Bodite pozorni na sestavine živil in se izogibajte izdelkom z visoko vsebnostjo aditivov.
Izberite naravna živila: Uživajte več svežega sadja, zelenjave, mesa in polnozrnatih živil.
Kuhajte doma: Priprava hrane doma vam omogoča nadzor nad sestavinami in uporabo manj aditivov.
Izogibajte se predelanim živilom: Omejite uživanje predelanih in pakiranih živil, ki pogosto vsebujejo veliko aditivov.
Seznami najpogostejših aditivov in emulgatorjev ter za kaj se uporabljajo
Da pa boste znali razlikovati med zdravju škodljivimi ter neškodljivimi aditivi, pa smo za vas izbrskali tabele, ki vas bodo seznanile z različnimi vrstami aditivov, da boste vedeli, katerih se morate v prihodnje izogibati. Preverite, kaj pomenijo E številke na deklaracijah živil.
Izredno škodljivi dodatki. Če je le mogoče, se jim povsem izognite.
E102
tartazin
Povzroca alergije, astmaticne napade, migrene, zamegljen vid, srbecico, vnetje nosne sluznice, škrlatne kožne madeže. Povezujejo ga z tumorji šcitnice in poškodbami kromosomov. Še posebej je nevaren za osebe, preobcutljivih na aspirin ter za astmatike. V kombinaciji z E210 povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E110
oranžno FCF
Povzroca želodcne težave, slabost, bruhanje, kožne izpušcaje, podobne koprivnici, otekanje kože, alergije, ledvicne tumorje, poškodbe kromosomov, bolecine v trebuhu, poslabšanje prebave, zavracanje hrane. Povezujejo ga s tumorji pri poskusnih živalih. Še posebej nepriporocljiv za osebe, preobcutljivih na aspirin. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E131
modro V
Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, srbecico, slabost, bruhanje, motnje v krvnem pritisku, drhtavico, ter težave pri dihanju in druge alergijske reakcije. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E132
indigotin
Isto kot E131. Povezujejo ga tudi z možganskimi tumorji.
E173
aluminij
Povzroca številne alergijske reakcije, povezujejo ga z Alzheimerjevo boleznijo, povzroca osteoporozo.
E249
K nitrit
Rakotvoren. Povzroca težave pri dihanju, omotico in glavobol.
E250
Na nitrit
Dokazano rakotvoren. Povzroca hiperaktivnost.
E310
propil galat
Povzroca vzdraženje želodca ali kože, ter krvne motnje (metemoglobinemija). Potencialno rakotvoren.
E311
oktil galat
Enako kot E310.
E312
dodecil galat
Enako kot E310.
E620
glutaminska kislina
Enako kot E621.
E621
mononatrijev glutaminat
Povzroca glavobol, pekoc in šcemec obcutek v vratu in na podlakteh, napetost obraza, žejo, hladen znoj, omotico, slabost, diarejo, trebušne krce, motnje v srcnem ritmu. Povzroca možganske poškodbe pri laboratorijskih živalih.
E622
monokalijev glutaminat
Enako kot E621.
E950
acesulfam K
Povzrocil raka pri poskusnih živalih, škodljivo vpliva na šcitnico.
E951
aspartam
Povzroca: glavobol (tudi zelo mocan) in migrena, slabost, vrtoglavica, nespecnost, izguba kontrole nad udi, zamegljen vid, slepota, izguba spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, crevesne in želodcne motnje, epilepticni napadi, kožne poškodbe, izpušcaji, napadi tesnobe, bolecine v mišicah in sklepih, neobcutljivost, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualni krci (tudi izven cikla), izguba sluha ali zvonjenje v ušesih, izguba ali sprememba okusa, simptomi podobni tistim pri srcnem napadu, astma, stiskanje v prsih. Kronicne posledice, h katerim aspartam bistveno prispeva: multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, hipoglikemija, možganske poškodbe (tumorji), neuro-endokrine okvare.
E952
ciklamat
Povzroca migrene, je potencialno rakotvoren, povzrocil raka in poškodbe na modih pri poskusnih živalih.
E954
saharin
Potencialno rakotvoren. Povzrocil raka pri poskusnih živalih.
E924
K bromat
V vecjih kolicinah povzroca slabost, bruhanje, diarejo, bolecine. Povzrocil raka pri poskusnih živalih.
Škodljivi dodatki. Poskusite se jim povsem izogniti, če pa to ni mogoče, omejite zaužite količine na minimum.
E122
azorubin
Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, ter zadrževanje vode. Še posebej nepriporocljiv je za osebe, preobcutljive na aspirin in astmatike. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E123
amarant
Lahko povzroci astmo, ekceme in hiperaktivnost. Pri laboratorijskih živalih povzrocil poškodbe in smrt zarodkov. Potencialno rakotvoren.
E127
eritrozin
Povezujejo ga s tumorjem šcitnice in poškodbami kromosomov.
Potencialno nevaren zaradi pretvorbe v nitrit v telesu.
E252
K nitrat
Dalj casa trajajoce uživanje že majhnih kolicin lahko povzroci slabokrvnost in vnetje ledvic. Pri zaužitju vecje kolicine lahko povzroci mocne bolecine v trebuhu, bruhanje, mišicno oslabitev, omotico in nepravilen pulz. V nekaterih primerih se v želodcu pretvori v nitrit, ki je potencialno rakotvoren.
E320
butil hidroksianizol (BHA)
Povzroca alergijske reakcije in hiperaktivnost. Potencialno rakotvoren, povzroca raka pri poskusnih živalih.
E321
butil hidroksitoulen (BHT)
Enako kot E320.
E407
karagenan
Povezujejo ga z rakom in cirom na želodcu.
E421
manitol
Potencialen alergen. Povzroca diarejo, motnje v delovanju ledvic, slabost, bruhanje.
E508
K klorid
V vecjih kolicinah povzroca cir na želodcu.
E553(b)
talk
Povezujejo ga z rakom na želodcu.
Pogojno škodljivi dodatki. Rizične skupine naj se jim povsem izognejo. Tudi za vse druge je priporocljivo, da se jim čimbolj izogibajo.
E100
kurkumin
Nepriporocljiv v primeru žolcnih kamnov, zlatenice, kolik in zastrupitve jeter.
E104
kinolinsko rumeno
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih, ter dermatitis.
E107
rumeno 7G
Povzroca alergijske reakcije pri astmatikih in hiperaktivnost pri otrocih.
E124
rdece R4
Povzroca alergijske reakcije, še posebej pri osebah, preobcutljivih na aspirin ter pri astmatikih.
E129
rdece AC
Povzroca alergijske reakcije, še posebej pri osebah z obcutljivo kožo. Povezujejo ga z rakom pri poskusnih živalih.
E155
rjavo HT
Povzroca alergijske reakcije pri astmatikih, ter ljudeh, preobcutljivih na aspirin. Povzroca preobcutljivost kože.
E174
srebro
Dolgotrajno redno uživanje lahko povzroci okvaro ledvic, ter modro-sivo barvo oci, nosa, nosnic, grla in kože.
E180
rubin
Zaostri simptome pri ljudeh z astmo, vnetjem nosne sluznice in koprivnico.
E210
benzojska kislina
Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, astmo, nevrološke motnje. V vecjih kolicinah povzroca želodcne težave. V kombinaciji z E102 povzroca zelo mocno hiperaktivnost pri otrocih.
E211
Na benzoat
Pri ljudeh z astmo, preobcutljivostjo na aspirin in koprivnico lahko povzroca poslabšanje simptomov, še posebej v kombinaciji z E102. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E212
K benzoat
Enako kot E211.
E213
Ca benzoat
Enako kot E211.
E635
dinatrijev 5′-ribonukleotid
Povezujejo ga s kožnimi izpušcaji do 30 ur po zaužitju (odvisno od obcutljivosti posameznika).
1510
etanol
Alkohol. Škodljivi ucinki so splošno znani.
Manj škodljivi, vendar ne nenevarni dodatki. Previdno pri uporabi.
E120
karminska kislina
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E128
rdece 2G
Povzroca težave, povezane s krvnim hemoglobinom in hiperaktivnost pri otrocih.
E133
modro FCF
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E151
crno PN
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E153
sajasto crno
Potencialno rakotvoren. Prepovedan v ZDA.
E154
rjavo FK
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E160(b)
anato
Povzroca koprivnico. Lahko povzroci hiperaktivnost pri otrocih.
E216
propil p-hidroksibenzoat
Povzroca alergijske reakcije.
E218
metil p-hidroksibenzoat
Povzroca alergijske reakcije, ki v glavnem prizadenejo kožo.
E220
žveplov dioksid
Povzroca astmaticne napade, unicuje vitamin B. Težko prebavljiv za ljudi z okvaro ledvic.
E221
Na sulfit
Enako kot E220.
E222
Na hidrogen sulfit
Enako kot E220.
E223
Na metabisulfit
Enako kot E220.
E224
K metabisulfit
Enako kot E220.
E225
K sulfit
Enako kot E220.
E228
K hidrogen sulfit
Enako kot E220.
E264
amonijev acetat
Povzroca slabost in bruhanje.
E281
Na propionat
Povezujejo ga z migrenami.
E319
TBHQ
Povzroca slabost in bruhanje. Doza 5g je smrtna.
E334
vinska kislina
V vecjih kolicinah povzroca crevesni katar.
E412
guar gumi
Povzroca slabost, napenjanje in krce.
E420
sorbitol
V vecjih kolicinah lahko povzroci vetrove in ima odvajalen ucinek.
E422
glicerol
V vecjih kolicinah povzroca glavobol, žejo, slabost in povišan krvni sladkor.
E440(a)
pektin
V vecjih kolicinah povzroca vetrove.
E441
želatina
Ce je pridobljena iz živalskih virov jo povezujejo z možnostjo okužbe z BSE (bolezen norih krav).
E503
amonijev karbonat
Draži sluznico.
E626
gvanilna kislina
Lahko povzroci protin.
E627
dinatrijev gvanilat
Enako kot E626.
E629
kalcijev gvanilat
Enako kot E626.
E633
kalcijev inoziat
Enako kot E626.
E925
klor
Unicuje hranljive snovi, rakotvoren. Pogosto dodan pitni vodi.
E926
klorov dioksid
Glej E925.
E967
ksilitol
Pri poskusnih živalih povzrocil ledvicne kamne in imel odvajalen ucinek.
Povsem nenevarni dodatki.
E101
riboflavin
vitamin B2.
E140
klorofil
Naravno barvilo zelenih rastlin.
E160(a)
karoten
Naravno barvilo v korenju in drugih rumenih in oranžnih sadežih. Clovekov organizem ga pretvarja v vitamin A.
E160(d)
likopen
Naravno rdece barvilo v paradižniku in številnih drugih sadežih. Zmanjšuje tveganje raka.
E160(e)
beta-apo-8′-karotenal (C30)
Naravno oranžno barvilo.
E160(f)
etilni ester beta-apo-8′-karotenske kisline
Naravno oranžno barvilo.
E161(b)
lutein
Naravno rumeno barvilo, prisotno v zelenih listih in drugod.
E161(g)
kantaksantin
Naravno rumeno barvilo, prisotno v gobah, ribah, famingovih peresih.
E162
betanin
Naravno škrlatno barvilo iz rdece pese.
E163
antocianini
Naravno vijolicno barvilo iz cvetja.
E170
kalcijev karbonat
Kreda. Neškodljiva v zmernih dozah.
E260
ocetna kislina
Sestavina jedilnega kisa, pridobljena iz lesnih vlaken.
E290
ogljikov dioksid
Mehurcki v gaziranih pijacah.
E300
askorbinska kislina
Vitamin C.
E306-E309
tokoferol
Vitamin E.
E322
lecitin
Emulgator, pridobljen iz soje, jajcnega rumenjaka, arašidov, koruze ali živalskih virov. Neškodljiv. V vecjih kolicinah lahko povzroci želodcne težave.
E330
citronska kislina
Zaradi jezikovne pomote napacno razumljena kot škodljiva in celo rakotvorna. V resnici povsem neškodljiva naravna snov.
E341
kalcijev fosfat
Mineralna sol, gradnik kosti.
E343
magnezijev fosfat
Bistven mineral.
E375
niacin
Vitamin B3.
E381
amonijev feritni citrat
Bistven mineral.
E400
alginska kislina
Smola iz morskih alg.
E406
agar
Smola iz morskih alg.
E519
bakrov sulfat
Bistven mineral.
Nekateri nujni, drugi zli
Z ostalimi aditivi dosegajo želeno strukturo sestavin živila. Na primer emulgatorji v živilu omogočajo homogeno mešanico dveh ali več medsebojno nezdružljivih snovi, kot sta olje in voda. Podobno tudi emulgirne soli, ki spremenijo beljakovine v razpršeno obliko in tako pripomorejo k homogeni porazdelitvi maščobe in drugih sestavin.
Nosilce uporabljajo za raztapljanje, razredčevanje, razprševanje arome ali živilskega encima, kisline povečajo kislost živila ali pa mu dajejo kisel okus, sredstva za uravnavanje kislosti spremenijo ali nadzirajo kislost oziroma alkalnost živila, sredstva za povečanje prostornine so snovi, ki povečajo prostornino živila, ne da bi bistveno povečale njegovo energetsko vrednost. Tu so še sredstva proti strjevanju, sredstva proti penjenju, utrjevalci, encimi, potisni plini, stabilizatorji in drugo.
V nekaterih vrstah živil so dodani aditivi nujni, saj nas ščitijo pred številnimi nevarnimi pojavi, kot so na primer mikrobiološke kontaminacije živil (na prime butulin v mesnih izdelkih, ki je smrtno nevaren), ali pa pred oksidacijskimi procesi, katerih proizvodi so ob dolgotrajnem vnosu lahko rakotvorni.
Jedi pripravljajmo doma
Porast določenih alergijskih ali prebavnih odzivov na nekatere aditive so dokazali tudi z raziskavami. Na primer sulfiti (konzervansi) so že na seznamu alergenih snovi in jih mora proizvajalec posebej označiti. Morebitno alergogeni so še: barvili tartrazin ali karmin, natrijev glutaminat (ojačevalec okusa) in aspartam (umetno sladilo). Vsekakor naj se ljudje, pri katerih se taki odzivi pokažejo, tem aditivom izogibajo. Izpostavljenost odraslih in otrok, ki so veliki porabniki živil z umetnimi sladili (predvsem brezalkoholnih pijač), v nekaterih državah še vedno presega sprejemljivi dnevni vnos za številne glikozide.
Potrošniki lahko največ storimo s tem, da se držimo splošnih načel zdravega prehranjevanja. Da torej nakupujemo čim več osnovnih živil, obroke in jedi pa si pripravljamo doma. Kupljene predpripravljene jedi, mesnine, konzerve, slane in sladke prigrizke, gazirane in obarvane pijače, sladkarije in podobno kupujmo le poredko. S takšnimi ukrepi bo tveganje za preseganje vnosa aditivov najmanjše, saj se tako izognemo dolgotrajni izpostavljenosti vedno istim snovem.
Izraz alternativna energija je poznan že dalj časa, prav tako pa tudi sončne celice in turbine na veter oziroma veternice niso nekaj novega. Nova odkritja na področju alternativne energije dajejo nove zamisli, kako rešiti planet pred emisijami.
Visokoleteče turbine na veter ter zmaji
Na višini 9km je moč vetra dvajsetkrat močnejša, kot na Zemlji. Zato so proizvajalci pri firmi Sky WindPower prišli na idejo, da bi zajeli veter na omenjeni višini in ga nekako pretvorili v energijo. Podatki kažejo, da bi lahko že 1% teh vetrov, pretvorjen v energijo lahko “poganjal“ cel svet.
Spet drug inštitut (Delft University of Technology), pa je prišel na idejo o ti. “laddermill“. Ideja temelji na predpostavki, da bi te vetrove zajeli z letali oz. zmaji, kateri bi bili povezani s kablom. Vetrovi pa bi naj povzročili učinek kroženja, preko katerega bi takšna naprava proizvajala energijo.
Energija stopal
Verjetno ste že slišali, da lahko pridobimo energijo iz poganjanja kolesa. Torej, zakaj ne bi na podoben, vendar malo manj stresen način, prav tako pridobivali energijo; na primer s hojo! Predstavljajte si pločnike, kateri bi proizvajali energijo s tem, ko bi vi hodili po njih. Verjetno bi s tem pripomogli ogromno k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv.
Energijski otoki
Pretvorba oceanske termalne energije je metoda, kjer se ustvarja energija s tem, ko pretvarjamo toplo gladino morja, katerega je segrelo Sonce. Ta voda nato segreje hladno tekočino v rezervoarjih, pri čemer se ustvarja para. Proces pa deluje tudi v obratni smeri – hladno vodo črpajo na površino, kjer le-ta hladi toplo tekočino v spet drugih rezervoarjih. Ti otoki bi po pričakovanjih naj proizvedli 250MW elektrike, kar je dovolj za oskrbo z energijo enega večjega mesta.
Takšen otok pa je primeren tudi za razsoljevanje vode, kar lahko v prihodnosti reši probleme s pitno vodo.
Sončna energija iz vesolja
Sončna energija je vsaj osem, do desetkrat močnejša v vesolju, kot na Zemlji. Zato se je znanstvenikom porodila ideja, da bi bilo dobro zajeti to neizkoriščeno solarno energijo in jo nekako prepeljati na Zemljo preko energijske radijske frekvence.
Vedno več ljudi se odloča za nakup naravnega deodoranta. Ste pri zadnjem nakupu pogledali na deklaracijo deodoranta in si rekli “Paraben? Kaj sploh paraben je?“.
Večina proizvajalcev kozmetike se zateka k ne ekološkim substancam, kot npr. substance, ki škodujejo hormonom, petrokemikalije, spojine, katere dražijo dihala, itd.
Nevarne snovi v deodorantih
Vse te spojine niso potencialno nevarne le zdravju odraslih ljudi, ampak tudi mladostnikom, dojenčkom ter zarodkom. Na spletu boste lahko našli tudi več razprav o povezavi kemikalij v deodorantih ter Alzheimerjevo boleznijo ter rakom na dojki.
Preverite, kaj vsebuje kozmetični izdelek, preden ga kupite
Ko boste naslednjič kupovali deodorant, poglejte na deklaracijo in se poiskusite izogniti naslednjim kemikalijam:
aluminij
izdelki, ki uporabljajo aerosol za nanos (razpršila)
Ali ste vedeli, da pot z vlakom med Londonom ter Parizom terja le eno desetino energije v primerjavi z letom London-Pariz?
Veliko denarja in časa bo potrebnega, da bomo letenje naredili kolikor se le da ekološko prijazno. Vendar pa ogromne količine energije, ki se potrošijo pri vzletu letala pomenijo, da bo letenje v vsakem primeru energijsko potrošno, saj se največ goriva porabi ravno pri vzletu letala. Vlaki ne potrebujejo te dodatne energije, in so okolju prijaznejši.
Seveda se je velikokrat lažje vkrcati na letalo in prespati potovanje. Vendar pa če le imate možnost, se poskusite izogniti letenju.
Ste že kdaj razmišljali o tem, da bi oblačila sušili na tradicionalen način? Če ne, potem zamujate odlično priložnost, kako pomagati okolju.
Tu so štirje razlogi, ki vas morda prepričajo:
Znižajte vašo sled ogljika: Sušenje na vrvici bo drastično zmanjšalo vaš delež ogljika v ozračju, saj sušilci porabijo ogromno energije.
Prihranite denar: Višja poraba energije ustvarja večje stroške, torej, manj kot uporabljate vaš sušilni stroj, več denarja prihranite!
Dišeča oblačila: Sušenje oblačil na vrvici povzroči, da Sonce posuši odvečno vlago in uniči bakterije. Veter pa oblačila posuši na naraven način in tudi pripomore k boljšem vonju le-teh.
Če že ne zaradi ostalih razlogov, sušite oblačila na vrvici, ker je to preprosto!
Vitamin D je ključnega pomena za ohranjanje zdravja kosti, imunskega sistema in splošnega dobrega počutja. Zaradi pomanjkanja sončne svetlobe, sodobnega življenjskega sloga, staranja in drugih dejavnikov mnogi ljudje ne dobijo dovolj vitamina D naravno. Zato je priporočljivo jemati dodatke vitamina D skozi vse leto, da ohranimo optimalno zdravje. Preden začnete jemati dodatke, se posvetujte z zdravnikom, ki bo ocenil vaše potrebe po vitaminu D in priporočil ustrezen odmerek. Ne glede na letni čas je skrb za zadosten vnos vitamina D ključna za ohranjanje zdravega in aktivnega načina življenja.
Naše telo proizvede vitamin D, ko sončni žarki posvetijo na našo kožo, vendar pa se zaradi strahu pred bolezni kože, ki povzroči prekomerno sončenje, ponavadi izogibamo izpostavljenosti soncu. Zaščite proti sončnim žarkom (kreme, losijoni ter olja za telo) pa lahko še dodatno zmanjšajo zmožnost proizvajanja vitamina D; nekatere sončne kreme ga lahko zmanjšajo tudi za 95%! Prav tako pa ima veliko ljudi tudi prenatrpan urnik, da bi si sploh lahko privoščili sončenje.
Pomen vitamina D za zdravje kosti
Vitamin D je ključen za absorpcijo kalcija in fosforja v črevesju, kar je bistveno za ohranjanje močnih in zdravih kosti. Pomanjkanje vitamina D lahko vodi do osteoporoze, rahitisa pri otrocih in osteomalacije pri odraslih. Te bolezni se kažejo kot oslabitev kosti, povečana krhkost in večje tveganje za zlome. Zato je pomembno, da skozi vse leto vzdržujemo ustrezne ravni vitamina D, zlasti za preprečevanje bolezni kosti in ohranjanje zdravega skeleta.
Krepitev imunskega sistema
Vitamin D ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Pomaga uravnavati imunski odziv in ščiti telo pred okužbami. Študije so pokazale, da ljudje z zadostnimi ravnmi vitamina D redkeje zbolevajo za prehladi, gripo in drugimi okužbami dihal. Poleg tega vitamin D pomaga zmanjšati tveganje za avtoimunske bolezni, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis in diabetes tipa 1. Jemanje dodatkov vitamina D skozi vse leto lahko pomaga ohraniti močan imunski sistem in zmanjšati tveganje za bolezni.
Psihološki vplivi in razpoloženje
Vitamin D ima tudi pomemben vpliv na duševno zdravje. Pomanjkanje vitamina D je bilo povezano z večjo pojavnostjo depresije, tesnobe in drugih motenj razpoloženja. Sončna svetloba spodbuja proizvodnjo serotonina, hormona sreče, medtem ko vitamin D podpira njegovo sintezo v možganih. Zato lahko jemanje dodatkov vitamina D pomaga izboljšati razpoloženje, zmanjšati tveganje za depresijo in izboljšati splošno duševno počutje.
Pomanjkanje sončne svetlobe in geografski dejavniki
Eden glavnih razlogov za potrebo po dodatnem jemanju vitamina D je pomanjkanje zadostne izpostavljenosti sončni svetlobi, zlasti v zimskih mesecih. V krajih z bolj zmernimi podnebnimi razmerami, kot je Slovenija, je v jesenskem in zimskem času manj sončnih dni, kar zmanjša možnosti za naravno sintezo vitamina D v koži. Poleg tega UVB-žarki, ki so potrebni za proizvodnjo vitamina D, pozimi ne prodrejo dovolj močno skozi atmosfero, da bi spodbudili sintezo. Ljudje, ki živijo v severnejših zemljepisnih širinah, so zato še posebej dovzetni za pomanjkanje vitamina D in morajo jemati prehranske dodatke skozi vse leto.
Spremenjen življenjski slog
Sodobni življenjski slog pogosto vključuje veliko časa, preživetega v zaprtih prostorih, kar dodatno zmanjšuje izpostavljenost sončni svetlobi. Delo v pisarni, učenje v zaprtih prostorih in prosti čas pred zasloni zmanjšujejo možnosti za pridobivanje vitamina D iz naravnih virov. Tudi zaščita kože pred soncem z oblačili in sončnimi kremami, čeprav pomembna za preprečevanje poškodb kože, zmanjšuje sintezo vitamina D. Zato je priporočljivo jemanje dodatkov vitamina D, da se zagotovi ustrezen dnevni vnos.