Planetarna združba (angl. Planetary Society) ima v načrtu, do leta 2010 izstreliti vesoljsko plovilo na solarni pogon. Prototip plovila je bil narejen in preizkušen pred štirimi leti, končal pa je nekje sredi oceana.
Plovilo so poimenovali LightSun-1, poganjala pa bi ga naj svetloba, ki bi svetila na štiri trikotno oblikovana jadra. Združba vidi ta projekt kot prihodnjost potovanj v vesolje, ki lahko trajajo dalj časa zaradi takšne vrste pogona. Pogon na sončno svetlobo ne potrebuje goriva, saj je gorivo dejansko sončna svetloba, katera omogoča stabilne in enakomerne pospeške, ki lahko dosežejo tudi večje hitrosti.
Tako znanstveniki pri tem projektu ne vidijo nobenega razloga, zakaj takšno plovilo ne bi moglo doseči tudi več kot 160,000 km/h. To pa pomeni, da lahko takšno plovilo zapusti naš sončni sistem že po manj kot petih letih, namesto dolgih 25 let, kot bi to drugače trajalo.
Plovilo bo zgrajeno iz treh manjših kock, katere bodo vsebovale večino elektronike ter nadzornega sistema za jadra. Ta jadra se bodo samodejo odprla, ko bo plovilo doseglo zadano višino.
LightSail-1 pa bo nosilo tudi dodatno raketo, narejeno posebej za to misijo in bo nekaj dni krožilo na višini prbl. 800 km visoko, da bodo lahko znanstveniki preverili, ali vse pravilno deluje.
Če se bo ta preizkus obnesel, potem bo kaj kmalu v načrtu izgradnja LightSail 2 in 3, sama izstrelitev LightSail-1 pa bo stala skoraj 2 milijona dolarjev.
Medicina vedno več poudarkov namenja alternativnim metodam zdravljenja, v katero so vključena naravna zdravila. Med njimi nikakor ne smemo spregeldati propolisa.
Propolis je zdravilo, ki ga proizvajajo čebele in deluje proti virusom, bakterijam in glivicam. Strokovnjaki ga omenjajo kot zdravilo 21. stoletja. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je slaba lastnost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili.
Uživamo ga pri anemiji, respiratornih težavah, negi ustne votline, v dermatologiji, za utrditev imunskega sistema, pri infekcijah prebavnega trakta, zaščiti jeter, v kozmetiki in pri odrgninah, ker nudi bakterijsko in glivično zaščito, ter pospešuje regeneracijo tkiva.
Propolis – čebelji proizvod
Ime propolis izhaja iz grške besede pro – pred ali prej in polis – mesto, zaradi njegove uporabe pri izgradnji in uravnavanju vhoda v panj. Kot ime se propolis uporablja po celem svetu. Zgodovinski zapisi kažejo, da je bil propolis cenjeno zdravilo v medicini Egipčanov, Babiloncev, Arabcev, Grkov, Rimljanov in drugih starih narodov. V zapisih iz 12. stoletja je opisano, da je bilo zdravljenje ustne votline, žrela in kariesa dovolj učinkovito le s propolisom.
Propolis je zdravilen proizvod, smolnate strukture, rumene ali temno rjave barve, značilnega vonja, ki ga z drevesnih popkov in skorje nabirajo čebele. Čebele ga potrebujejo za popravilo razpok znotraj panja, za čiščenje satovja, ki služi skladiščenju medu, cvetnega prahu ali kot leglo za ličinke, z njim uravnavajo temperaturo in balzamirajo vsiljivce, ki jih ne morejo odstraniti iz panja. Z njegovim hlapenjem se v panju ustvarjajo neugodni pogoji za razvoj bakterij in glivic, ki lahko ogrozijo zdravje družine. Ena čebelja družina (en panj), letno nabere od 150 do 400 g propolisa.
Sestava
Kemijska sestava propolisa še ni popolnoma razjasnjena. Glavne substance izhajajo iz treh izvorov: iz rastlinskih izločkov, iz substanc čebeljega metabolizma in dodanih snovi v času njegove obdelave. Analiza v Angliji je odkrila 150 različnih sestavin v propolisu, zadnje raziskave so jih pokazale celo 180.
Vsebnost snovi v propolisu je odvisna od vrste rastlin, ki jih obiščejo čebele med pašo. Razlikuje se po barvi, vonju in zdravilnemu vplivu, ki je odvisen od sestavin in letnemu času bere. Znano je, da propolis vsebuje različne smole in podobne sestavke, balzame, eterična olja, vosek, pelod, flavonoide, minerale in tako imenovane rastlinske hormone. Propolis je bogat z različnimi flavonoidi (galangin, kvercetin, krizin, kempferol, apigenin, pinocembrin, pinobaksin), ki so v rastlinskem svetu zelo razširjeni, njihova vloga pa je zaščitita rastline pred patogeni iz okolice.
Lastnosti propolisa
Propolis je na temperaturi izmed 25 in 45°C gosta, lepljiva tekočina, pri temperaturi nižji od 15°C postane trd in lomljiv in na temperaturi višji od 45°C gumijasto lepljiv. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je to slabost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili. Kot močan antioksidant učinkovito deluje proti prostim radikalom, ki so povzročitelji številnih bolezni, tudi najtežjih kot so, ateroskleroza, katarakta, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.
Propolis se uporablja v stomatologiji kot sredstvo pri zdravljenju paradentoze in utrjevanju dlesni. Preventivno deluje proti vnetju grla, odlične rezultate pa dosega pri zdravljenju infekcij, opeklin, odprtih ran in zdravljenju čirov prebavnega trakta. Raziskave potrjujejo, da krepi imunski sistem in ima neposredni protikancerogeni učinek. Mnogi strokovnjaki ga imenujejo, zlati proizvod 21. stoletja.
Nova odkritja
Nove raziskave so potrdile, da propolis, zaradi specifične sestave flavonoidov v kombinaciji z ostalimi terapevtskimi zdravili, učinkovito preprečuje nastanek tumorjev, prav tako pa je učinkovit pri njihovem zdravljenju.
Rakava obolenja divjih živali so posledica človeka. Naš negativen vpliv na okolje povzroča probleme divjim živalim, še posebej, če pomislimo, da je večina odpadkov kancerogenih.
Lansko leto so odkrili, da lahko Tazmanski vrag izumre že čez 20 let, zaradi nalezljivega rakavega obolenja im. devil facial tumor disease. Ta živalska vrsta pa ni edina, saj se s takšnimi in drugačnimi problemi soočajo tudi druge živalske vrste. Za primer lahko vzamemo morske leve v San Franciscu, katerih populacija upada. Kar 17% morskih levov je tam umrlo zaradi paralize, katero povzroča rakavo obolenje genitalij. Nadaljne raziskave trupel pa so pokazale visoke stopnje koncentracije kemikalij v telesih omenjenih živali.
Takšnih primerov pa bo v naravi vedno več, saj populacija prebivalstva raste, kar pomeni vedno večje povpraševanje in seveda vedno več odpadkov, ki pa v veliko primerov pristanejo posredno ali neposredno v telesih mnogih živali.
Šest osnovnih okusov: slano, kislo, trpko, sladko, pekoče in grenko vnaša neposredno ob zaznavanju preko čutila okusa v organizem življenjsko energijo.
Kadar smo lačni in oslabeli zaradi preskočenega obroka in napornega dela, nam že trenutni vnos hrane da novo moč, še preden ta hrana sploh pride do želodca, se prebavi in organizem dejansko oskrbi s kalorijami. Zaznavanje okusa že samo po sebi polni organizem z življenjsko energijo in uravnava delovamje naravnih načel.
Zaželeno je, da vsak obrok vsebuje vsaj prikrito kombinacijo vseh osnovnih šestih okusov, ki se seveda spojijo v posebno simfonijo okusa; to organizem obilno polni z življenjsko energijo. Uživajmo sveže pripravljeno hrano, izogibajmo se pregrevanju in temu, kar je ostalo od prejšnjega dne.
Okusi bistveno vplivajo na čustveno razpoloženje in telesno stanje organizma.
Sladka hrana daje občutek čustvenega zadovoljstva, zmanjšuje žejo, umirja nervozo in zračno načelo ter gasi ogenj pri neravnotežjih ognjenega načela. Preveč sladkega povečuje zemeljsko načelo, kopiči sluz ter povzroča zaspanost, lenost, otopelost ter porast telesne teže. Telo hladi.
Slano čustveno poživlja in spodbuja apetit, če pretiravamo, pa je učinek ravno nasproten.
Pri povišanem krvnem pritisku sol neposredno ne škoduje, prekomerna uporaba soli pa telo notranje segreva in povzroča neravnotežje ognjenega načela ter z njim povezano vzkipljivost, prepirljivost in agresijo, kar vpliva na stres in povišan krvni pritisk.
Kisla hrana vpliva na oster intelekt, če z njo pretiravamo, pa nas dela zlovoljne in zavistne; znana je fraza, da je nekdo kisel kot kumara. Poživlja izločanje prebavnih sokov in veča tek. Kljub temu, da osvežuje, povečuje ognjeno načelo in žejo. Podobno sol prispeva k zadrževanju tekočine v telesu in nas dela težke, s čimer jača zemeljsko načelo. Preveč kisle hrane, kot je jogurt, sir in vsa fermentirana hrana, povzroča zgago in težave s kislino v telesu, želodčne čire, težave s kožo in motnje v kemizmu krvi.
Pekoča hrana segreva, povzroča žejo ter poživlja telo in čustva. Začinjen humor je lahko osvežilen, zelo hitro pa lahko postane preoster in destruktiven. Pikantna hrana suši in izpira sluz iz telesa. Učinek odpiranja in izpiranja tkiva je izjemno koristen pri težavah z bronhitisom, astmo in sinusi. Čisti kožo in ugodno deluje pri neravnotežjih zemeljskega načela. Ker telo suši, povečuje zračno načelo. Preveč pikantnega povzroča otekline in bolečine, draži kožo in nas dela nemirne.
Grenka hrana je lahka, hladi in suši, kar je idealno poleti. Veča budnost, v prekomernih količinah pa čustveno zagrenjenost, pomanjkanje zadovoljstva, nestabilnost, lažen občutek slabosti, suho kožo in glavobole. Poživlja počasno prebavo, zmanjšuje tek in telesno težo. Ker suši, umirja neravnotežja zemeljskega načela.
Trpka hrana umirja in pomaga, da pridemo k sebi. Če z njo pretiravamo, lahko postanemo suhoparni in brez čustvene topline. Hladi, suši in vleče usta skupaj. Povečuje zračno načelo. Jabolka, hruške, kuhano zelje ter mokast okus graha in fižola povzročajo vetrove v črevesju ter napihujejo spodnji del trebuha. Ker telo suši, je trpka hrana primerna pri neravnotežjih zemeljskega in ognjenega načela …
Uničevanje gozdov povzroča petino vseh emisij na Zemlji. Večina teh emisij pa prihaja seveda od avtomobilov, letal ter vlakov.
Pragozdovi so dolga leta ohranjali harmonijo življenja na Zemlji, saj dajejo dom dvem tretjinam živali na Zemlji. Prav tako pa pomagajo pri ohranjanju primerne klime, saj lahko drevesa vskrajo in shranijo ogromne količine ogljikovega dioksida.
Sekanje in požiganje gozdov pa to harmonijo zmotita, saj se ogljikov dioksid iz dreves sprosti v ozračje, poleg tega pa je vse manj dreves, ki bi ga lahko vezala nase.
Raznolikost na Zemlji pa je prav tako na nek način odvisna od dreves. Ta raznolikost pa nam lahko v prihodnosti pride še kako prav, saj bomo vedno bolj potrebovali bistvene stvari za preživetje – vodo, hrano ter zdravila.
Greenpeace pa si je skozi leta že priboril veliko zmag, za zmanjšanje krčenja gozdov:
Območje Amazonke počasi prihaja nazaj v prvotno stanje, saj so omejili krčenje gozdov.
Leta 2009 je kanadski Great Bear deževni pragozd postal zaščiteno območje.
Vendar pa so to majhni koraki do velikega cilja, saj bo potrebno prenehati z množičnim sekanjem gozdov do leta 2015, če želimo ohraniti pragozdove ter ugodno podnebje.
Madagaskar … otok, ki je od kopnega ločen že več kot 160 milijonov let, je četrti največji otok na Zemlji ter ena izmed največjih front za ohranjanje ekosistema.
V ta krhek ekosistem pa sodi več kot 100 vrst lemurjev, 6 vrst pa je v zadnjem času postalo ogroženih. Desetletja krčenja gozdov ter kmetovanja na Madagaskarju, so uničila 90% gozdov tega otoka. Prejšnji predsednik Marc Ravalomanana je razglasih 6 hektarjev tega otoka za naravni park, poleg tega pa je dal podporo eko-kmetovanju.
Vendar pa je bil predsednik odstranjen v puču, kar je povzročilo zlato mrzlico ter ponovno krčenje gozdov. Sedaj pa so lemurji zopet v nevarnosti – ne le zaradi krčenja gozdov, ampak tudi zaradi prepovedanega lova, saj so lemurji postali cenjeni zaradi njihovega mesa.
Na Madagaskarju že dolga leta velja praksa, da ko je na vrsti politična sprememba, takrat je država v razsulu. V tem času revolucionarji uničujejo vse, kar jim pride pod roke – v tem primeru tudi nedolžne lemurje.
Vse sestavine zmešamo in zmes temeljito pregnetemo. Če je presuha, dodamo malo vode, količino soli pa prilagodimo svojemu okusu. Iz zmesi oblikujemo polpete ali palčke podobne čevapčičem in jih opražimo na naoljeni ponvi – v dobri ponvi lahko uporabimo zelo malo olja. Opražene polpete postrežemo z rižem ali krompirjem in zelenjavno omako. Sestavine:
Švedski znanstveniki so odkrili veliko število divjih ptic v okolici Baltskega morja, katere umirajo zaradi nenavadne paralize, ki jo povzroča napredno pomanjkanje tiamina (vitamin B1) v jajcih, katera izležejo ptice.
Ekipa iz univerze v Stockholmu pravi, da je zadostna stopnja tiamina bistvena za razvoj živcev. Tega pa po izslednih primanjkuje pticam v jajcih, jetrih ter možganih, kar zmanjšuje populacijo ptic.
Vse pa ni tako črno-belo, saj naj bi te paralizirane ptice lahko pozdraviti s terapijo tiamina. Profesor Lennart Balk, ki je vodilni pri tej raziskavi, je ugotovil, da ima kar 78% ptic, ki so jih uporabili v raziskavi to vrsto paralize (28 od 36 opazovanih ptic). Seveda stopnja tiamina na različne vrste ptic vpliva na različne načine.
Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da nekatere vrste ptic sploh ne morejo izvaliti jajc, kar lahko dolgoročno vodi do izumrtja nekaterih vrst ptic.
Na žalost pa znanstveniki še vedno niso odkrili, kaj dejansko povzroča to vrsto paralize.
Politika in državljani se intenzivno ukvarjamo z možnostjo epidemije prašičje gripe v Sloveniji. Kako se pred gripo zaščititi in kako ravnati v primeru okužbe smo pobrskali po zapisih enih od najvplivnejših imunologov na svetu.
Prašičja gripa je ime za respiratorno infekcijo, ki jo povzroča virus influenza A tip N1H1. Za njo obstajajo različna imena: influenca A prašičjega porekla, prašičja influenca A (H1N1), influenca A/California/H1N1, severno-ameriška gripa, in influenca A(H1N1). H1N1 je tip, ki predstavlja genetsko kombinacijo virusa ptičje, človeške in prašičje gripe.
Novi virus so v mesecu aprilu odkrili v Ameriki. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v juniju 2009 razglasila 6. stopnjo pandemije svinjske gripe, kar vključuje njeno širjenje po različnih kontinentih in državah na svetu. Zanimivo je, zakaj so prašičjo gripo poimenovali po prašičih. Tudi prašiče napadajo virusi gripe, ki se občasno prenesejo na človeka. Omenjen virus pa je koktajl človeškega, prašičjega in ptičjega virusa gripe – ime pa zaradi okrajšave kaže samo na prašiče. Z razliko od tipične prašičje gripe, se ta oblika virusa prenaša tudi s človeka na človeka.
Kako se prašičja gripa prenaša?
Znanstveniki še vedno ne vedo natančno, ali se virus prenaša po daljšem, ali krajšem stiku z okuženo osebo. Splošno mnenje pravi, da se virusi gripe prenašajo s kašljem, kihanjem in dotikanjem ust, ter nosu z neumitimi rokami. Virusi gripe lahko prav tako kot izkašljana, ali izkihana slina, na površini preživijo nekaj ur. Dokazov o tem, da se virus prenaša z uživanjem svinjskega mesa, ni. Z virusom H1N1 okuženi ljudje lahko okužijo ljudi znotraj sedmih dni, čeprav se pri njih še niso razvili simptomi bolezni.
Simptomi
Simptomi prašičje gripe so zelo podobni simptomom običajne gripe in vključujejo vročino, kašelj, glavobol, bolečine po telesu, splošno slabo počutje, bolečino v grlu, občutek hladnosti, utrujenost, drisko in slabost. Kot v primeri sezonske gripe, prašičja gripa poslabšuje splošno zdravstveno stanje organizma, lahko izzove poslabšanje kroničnih bolezni kot je astma, bolezni srca, diabetesa, povzroči pa lahko nastanek pljučnice in celo smrti.
Zanki, ki zahtevajo nujno medicinsko pomoč:
Prenehanje dihanja – apnea
Pospešeno dihanje
Oteženo dihanje
Cianoza (modrikasta barva kože in ustnic)
Izguba zavesti
Izrazit nemir (iritabilnost, razdraženost)
Kdaj obiskati zdravnika?
V kolikor imate visoko temperaturo, občutite bolečine po telesu, šibkost in izčrpanost, živite v predelu kjer so identificirali obolele s prašičjo gripo, ali ste pripotovali iz področja katera je prizadel virus H1N1, vas prosimo, da se obrnete na svojega osebnega zdravnika. Zdravnik vam bo nudil strokovno medicinsko pomoč in odredil, ali so potrebna dodatna testiranja.
V kolikor ste z virusom H1N1 okuženi, ostani doma in če je le mogoče, se zaradi preprečevanja širjenja okužbe izogibajte kontaktu z drugimi osebami …
Ali nam kiropraktik lahko pomaga pri bolečinah v križu? Posamezne oblike ročnih tehnik so se v zdravilstvu uporabljale že pred več kot 4000 leti. Za časa starih Grkov je pri bolečinah v križu kiropraktika veljala za ugledno samostojno vejo zdravilstva, ki se je ukvarjala z nameščanjem zlomljenih udov s še sedaj aktualnimi načeli manualnega zdravljenja.
Manipulacijo je v svojih spisih omenil tudi Hipokrat (450 – 375 pr. n.št.) in trdil, da je kiropraktika najučinkovitejša metoda zdravljenja hrbteničnih težav z mehanskimi okvarami.
Kako deluje kiropraktika za bolečine v križu in hrbtu?
Strokovna kiropraktika za bolečine v križu in ostale težave je praksa in pomeni zdravljenje na naraven način, vendar je ob tem potrebno vedno znova poudarjati, da lahko dobre rezultate pričakujemo le v primeru, da kiropraktične metode izvaja strokovno usposobljena oseba, torej specialist za kiropraktiko – zdravnik kiropraktik.
V kiropraktiki je v veljavi doktrina, da zdravi diski pomenijo zdravo hrbtenico. Diski so nameščeni med posameznimi vretenci, kjer delujejo kot blažilci šoka (amortizerji) in skrbijo za gibljivost po eni in stabilnost hrbtenice po drugi strani. V obdobju med tridesetim in petdesetim letom se diski pričnejo sušiti, postanejo tanjši in manj fleksibilni.
Vzpostavi pravilno delovanje hrbtenice
Po strokovni kiropraktični terapiji, ko se znova vzpostavi pravilno delovanje hrbtenice, bo bolje deloval tudi celotni organizem, ki bo nato pričel zdraviti samega sebe. To pa pomeni, da zdravnik kiropraktik odpravi škodljive pritiske na avtonomni živčni sistem (ter na dele centralnega živčnega sistema) ter s tem ustvari pogoje za samozdravljenje organizma.
Manipulativno zdravljenje zahteva izkušnje in prakso, sicer ni pravega učinka. Če manipulacija povzroča močnejše bolečine, jo je potrebno izvajati bolj previdno, z nežnejšimi prijemi. Pred izvajanjem manipulacije pa je potrebno bolnika seveda temeljito pregledati, v nekaterih primerih napraviti tudi rentgensko sliko. Manipulativna terapija pri bolečinah v križu – išiasu – je vsekakor učinkovita in pride v določenih primerih po njeni uporabi do takojšnjega izboljšanja. Nekoliko nežnejša oblika minipulacije s kostmi se imenuje osteopatija.
Pomemben dejavnik v anatomiji ledvenega dela hrbtenice je odnos med živcem, ki izhaja iz petega ledvenega vretenca, in odprtino, v kateri je živec nameščen. Ta živec je namreč eden od največjih živcev, njegov koren pa izhaja iz hrbtenice skozi najmanjšo odprtino v ledvenem delu. Prav ta stik velikega živca in majhne odprtine, skozi katero izhaja, je razlog, da toliko ljudi trpi zaradi tako imenovanega lumbaga, najpogostejšega prav v predelu petega ledvenega vretenca.
Če to vretence izgubi svoj prvotni položaj, lahko pride do različnih problemov, kot so nestabilnost, slaba prekrvavitev nog, bolečine v križnem delu hrbtenice, kolkih in bedrih, otrdelost nog, hemoroidi, boleče menstruacije, zaprtost in diareja, skratka, vsi ti simptomi signalizirajo, da je z našo hrbtenico nekaj narobe.
Da bi tako težavo odpravili, je potreben obisk pri zdravniku kiropraktiku, ki zna in zmore vretence vrniti v prvoten položaj. Taka vzpostavitev normalnega stanja omogoča neoviran pretok informacij, ki jih prenašajo živci, kar pa je bistvenega pomena za rešitev problema. Premiki vretenc namreč povzročajo motnje v pretoku informacij med centralnim živčevjem in njegovim okoljem.
Okvare diskov so pogoste
Okvare diska lahko nastanejo na katerem koli delu hrbtenice, vendar pa so najpogostejše težave v križu (85 %) in vratu. Tadva predela sta tudi najbolj podvržena obremenitvam in sta obenem tudi najbolj gibljiva. Okvare v ledvenem delu hrbtenice se pogosto pojavijo osem do deset let prej kot v vratu.
Nenadna ostra bolečina nas opomni, naj tega predela ne zanemarimo, da ne bi prišlo do kronične oblike obolenja. bolečino lahko spremlja tudi negibljivost v spodnjem delu hrbta (lumbago). V vsakem primeru moramo paziti, da bolečina ne postane naša stalna spremljevalka.
Če ne ukrepamo pravočasno, so posledice lahko zelo hude
Kaj se lahko zgodi, če deviacije v hrbtenici ne odpravimo? Nenormalna lega vretenc in s tem neenakomerna obremenitev medvretenčnih ploščic sčasoma povzročijo kolabiranje intervertebralnega diska in izgubo mehaničnega ravnovesja, nakar pride do neenakomerne obremenitve posameznih vretenc, to pa povzroči nastanek osteofitov. Degenerativne spremembe v hrbtenici niso le posledica staranja organizma, temveč tudi napačne lege vretenc.
V zadnjem času so zaradi spreminjanja načina življenja težave s hrbtenico še pogostejše kot prej. Tudi vsakodnevno prenašanje bremen lahko povzročijo napačno telesno držo, ki vodi v resne težave in okvare hrbtenice. Čezmerno jo obremenjujejo tudi nenaravne obremenitve, dolgo sedenje, neprekinjeno delo v neustreznih položajih in prisiljenih držah. Pogosto so okvare hrbtenice tudi davek na pokončno držo – znano je, da se je skozi svoj razvoj človek počasi dvigoval v pokončno držo, pri čemer pa je bila anatomska struktura hrbtenice prvotno oblikovana za štirinožno gibanje in držo.
Nasvet zdravnika kiropraktika je torej takšen: če pri sebi opažate tukaj navedene simptome, si nikakor ne dopustite, da težave postajajo vse bolj neznosne. Oglasite se pri kiropraktiku, ki lahko odkrije prave vzroke za vaše težave, jih omili ali pa popolnoma pozdravi. Naj sklenem zapis z naslednjo mislijo: Kiropraktiki verjamemo, da je zdravje normalno stanje organizma in ne bolezen. Človekovo telo ima z manjšimi omejitvami sposobnost obnavljanja in samozdravitve celotnega organizma, to pa je najpomembnejši element in princip pri zdravljenju s kiropraktičnimi metodami.
Zaželeno je, da vsak obrok vsebuje vsaj prikrito kombinacijo vseh osnovnih šestih okusov, ki se seveda spojijo v posebno simfonijo okusa; to organizem obilno polni z življenjsko energijo. Uživajmo sveže pripravljeno hrano, izogibajmo se pregrevanju in temu, kar je ostalo od prejšnjega dne.
Pragozdovi so dolga leta ohranjali harmonijo življenja na Zemlji, saj dajejo dom dvem tretjinam 
Ekipa iz univerze v Stockholmu pravi, da je zadostna stopnja tiamina bistvena za razvoj živcev. Tega pa po izslednih primanjkuje pticam v jajcih, jetrih ter možganih, kar zmanjšuje populacijo ptic.
Novi virus so v mesecu aprilu odkrili v Ameriki. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v juniju 2009 razglasila 6. stopnjo pandemije svinjske gripe, kar vključuje njeno širjenje po različnih kontinentih in državah na svetu. Zanimivo je, zakaj so prašičjo gripo poimenovali po prašičih. Tudi prašiče napadajo virusi gripe, ki se občasno prenesejo na človeka. Omenjen virus pa je koktajl človeškega, prašičjega in ptičjega virusa gripe – ime pa zaradi okrajšave kaže samo na prašiče. Z razliko od tipične prašičje gripe, se ta oblika virusa prenaša tudi s človeka na človeka.
