Petkrat potegni za vrvico, stresaj 90sekund, navij dinamo … sliši se kot nekaj novega, vendar to ni tako zelo nov način kako vklopiti svetilko.
Ne le da takšna svatilka sveti dalj časa zaradi varčnih LED žarnic, poleg tega je ni potrebno polniti z baterijami!
Način delovanja je preprost – magnetična indukcija in dvojni navoj, katerega smo stresli vklopi kondenzator namesto baterije.
Seveda se dolžina gorenja takšne svetilke razlikuje od modela do modela, prav tako pa se razlikuje tudi sama svetilnost svetilke.
Pri nas takšne svetilke prodajajo že v vseh večjih tehničnih trgovinah, vendar so malo dražje od navadnih svetilk na baterije. Seveda pa je dolgoročno gledano takšna svetilka boljša izbira, ker vam ne bo nikoli zmanjkalo baterij takrat ko jo boste najbol potrebovali, prav tako pa je okolju prijaznejša.
Če ne želite ostati brez elektrike naslednjič, ko bo zmanjkalo toka v omrežju, si lahko namesto klasičnega bencinskega omislite generator na biodizel.
V prihodnosti se lahko zgodi, da bodo izpadi elektrike bolj pogosti, kar lahko vpliva na veliko vsakdanjih opravil. Res je, da so generatorji glasni, vendar so dobra naložba, saj ga lahko takrat, ko ga ne potrebujete spravite kamorkoli, ker je tako majhen. Lahko si omislite tudi takšnega, ki je zvočno izoliran, ter ga poganja “zeleni“ dizel, kot npr. olje soje, arašidov, koruze itd. Za primer lahko vzamemo 6000W generator, ki lahko poganja hladilnik, osvetljavo in televizijo. Pri samem nakupu generatorja pa je morate biti pozorni na stvari kot so servis in vzdrževanje – namreč dobro je vedeti, kam se lahko obrnete v primeru okvare generatorja in na redne servise. Prav tako pa je dobro premisliti, ali je vredno kupiti prenosni generator, saj nudijo slabši izkoristek.
Kako pa generatorji na splošno sploh delujejo? V samem generatorju sta dve glavni komponenti – motor, ki deluje na bencin ali dizel in glava generatorja, ki pretvarja energijo v elektriko.
Zakaj biodizel?
Biodizel je obnovljivi vir energije izdelan iz rastlinskih olj (soje, palm, oljne repice …) ali loja. Lahko se uporablja kot motorni dizel za prevozna sredstva, za ogrevanje in za proizvodnjo energije.
Med obnovljive vire pa biodizel uvrščamo zaradi njegove izdelave. Pozitivni učinki uporabe biodizla so nižje vrednosti emisij izpušnih plinov, njegova uporaba pa vliva tudi na nižanje cen uvoženih goriv. Prav tako pa spodbuja domačo pridelavo rastlin, ki jih je mogoče predelati v biodizel.
Tokrat objavljamo praktična navodila, kako na mesec z malo premisleka lahko zmanjšamo porabo vode in s tem poleg tega da pomagamo naravi tudi prihranimo.
Trenutno je varovanje vode ena najbolj “zelenih“ stvari, katere lahko naredite za naravo, glede na to da odtočna voda vedno bolj onesnažuje jezera, reke in morja.
Kako torej že z malo truda privarčujemo nekaj tisoč litrov vode mesečno?
Ko ste doma …
Popravite cevi in stranišča, da ne bo odtekala voda
Napolnite pralni in pomivalni stroj “do vrha“
Prhajte se manj kot 10min 2600 l/mesec
Ne uporabljajte stranišča namesto smetnjaka
Zamenjajte stari tuš s takšnim, ki porabi manj kot 94 l/min
Delo okoli hiše …
Ko zalivate se bolj osredotočite na suhe dele in bodite pozorni, da ne pustite vode teči brezpredmetno
Ena izmed mnogih dobrih lastnosti alg je ta, da jih lahko uporabimo kot biogorivo. Tako počasi alge postajajo najbolj sprejemljiva alternativa za biogorivo.
Verjetno je najbolj znano biogorivo iz koruze, in bi pričakovali, da je takšno gorivo po vsej verjetnosti super ideja. Vendar to ne drži. Koruza je znana po tem, da prispeva večji delež k toplogrednim plinom med vsemi pridelki, ki jih gojimo za biogoriva. Poleg tega pa pridelovanje koruze zajame ogromne površine, saj koruzo v prvi vrsti gojimo za vsakodnevne potrebe po hrani, vedno več pa jo gojimo tudi za biogoriva.
Alge pa lahko gojimo kjerkoli prav tako pa proizvedejo več olja na hektar, kot pa vsa žita skupaj. Prav tako alge zmanjšujejo vrednost ogljikovega dioksida v ozračju, saj ga pretvarjajo v kisik. Zraven tega pa farme z algami navadno postavijo v bližino elektrarn in na ta način zmanjšajo ali ponekod celo izničijo vrednost ogljikovega dioksida, ki ga v ozračje izpuščajo elektrarne. Stranski produkti alg, pa so prav tako uporabni v kozmetiki, za prehranska dopolnila, …
Kako pa vse to deluje? Alge so derivat žvepla in reagirajo tako, da proizvedejo vodik namesto kisika (kot se to po navadi dogaja pri fotosintezi). Ta fenomen je odkril Anastasios Melis, ki pravi, da je takšen proces zelo lahek, zato ga lahko izvedete tudi doma.
Težko je biti okolju prijazen, ko govorimo o avtomobilskih tekočinah – olja so eden izmed teh problemov.
Znanstveniki poskušajo najti nove alternative temu problemu. Odkrili so olja, ki ne temeljijo na kemikalijah in strupih, temveč rastlinah. Olje repice se že dolgo uporablja v industrijske namene in je znano po tem, da vzdrži razne pritiske.
Med drugo svetovno vojno, so to olje uporabljali kot mazilo za ladje in tanke, z leti pa je popularnost tega industrijskega olja rasla. Vendar pa je repičino olje drago, zato že razmišljajo o uporabi olja žafranike, sončnice ter soje, kot alternative repičinemu olju.
Olja, ki temeljijo na biološki podlagi so znana po tem, da ne izpuščajo strupenih kemikalij, so biološko razgradljiva in imajo zelo visoko vrelišče, kar pomeni, da vzdržijo vroče avtomobilske motorje (bio-olje vzdrži temperature do 260°C, medtem ko olja iz nafte vzdržijo maksimalno temperaturo 93°C). Takšna lastnost pa je dobra zato, ker se v motorju nabira manj prahu, zato tudi motor bolje dela.
Seveda pa bio-olja izpuščajo v ozračje tudi manj emisij – 48% manj ogljikovega monoksida, 80% manj dušikovega oksida, 1% manj ogljikovega dioksida, ter nič hitro hlapljivih spojin.
Bela ali rjava? Organska, ali navadna? Katera so bolj zdrava?
Vse kokoši nesejo enaka jajca: Teoretično ni prehranske razlike med svetlejšimi in temnejšimi jajci. Razlika je le v perju kokoši – bele kokoši nesejo bela jajca, rjave kokoši pa rjava. Obstajajo pa tudi bolj eksotične vrste kokoši, ki pa zopet nesejo jajca drugačnih barv.
Vsa jajca so enaka – obstaja prepričanje, da so bela jajca bolj zdrava, vendar pa barva lupine ne pomeni, da je belo jajce bolj zdravo. Razlika pa obstaja v barvi rumenjaka. Več vitamina A, katerega zaužije kokoš, pomeni bolj rumen rumenjak. Znano pa je tudi, da so bolj “bledi“ rumenjaki ravno toliko zdravi, kot tisti bolj temni.
Eno na dan – Jajca so na slabem glasu zaradi holesterola, vendar glede na raziskave, eno jajce na dan še ne dvigne ravni holesterola ali tveganja kapi.
(Ne)svoboda – Ko slišimo besedo prosta reja, si verjetno predstavljamo vesele piščance, pod svobodnim soncem na farmi. Dejansko pa prosta reja ne pomeni nič bistvenega, kar se tiče kvalitete jajc. Prosta reja pomeni le to, da te piščance vzrejajo v skednju z sončno svetlobo.
Organska so boljša – Organska jajca pridejo od kokoši, ki niso vzrejene s pomočjo hormonov ali antibiotikov, zato so res bolj zdrava. Da pa lahko jajca dobijo takšno oznako, pa morjao imeti kokoši toliko svobode, da se lahko prosto gibajo in imajo prost izhod ven. Vseeno pa je skrivnost dobrih organskih jajc v tem, da le-ta pridejo z manjše farme, kjer imajo manj kokoši in več prostora, kjer se lahko gibljejo.
Nekaj dejstev o jajcih in kokoših:
danes obstaja več kot 200 vrst kokoši
povprečna kokoš znese od 300 – 325 jajc na leto
kokoš zančne nesti jajca pri 19 tednih starosti
kokoš mora za 12 jajc pojesti okoli 1,8kg krme
občasno lahko kokoš znese tudi jajce z dvema rumenjakoma
ko kokoš odraste znese večja jajca
kokoš približno 50-krat na dan obrne svoja jajca, da se ne bi rumenjak prijel na steno lupinice
Povprečna doba navadnega grelca je približno 15 let, zato je pomembno, da se pri nakupu grelca odločimo pravilno.
Povprečni grelci spremenijo le 60% goriva/energije v toploto, kondenzacijski pa kar 90%, kar se dolgoročno obrestuje.
Kondenzacijski grelci so dobili takšno ime, ker postopoma kondenzirajo toploto, ki jo pridobivajo iz plinov, ki bi drugače ušli skozi izpušno cev. Na tak način spremenijo vodne hlape nazaj v vodno paro in vodo. Torej takšen grelec omogoča, da se proizvede kar največ energije s čim manjšo izgubo toplote.
Torej, ali je morda vaš grelec kondenzacijski? Če je star 10-15 let verjetno ni. Zamenjava takšnega grelca, pa vam omogoča prihranekpri gorivu in energiji v zelo kratkem času.
V času, ko se svet sooča s podnebnimi spremembami in okoljskimi izzivi, je postalo iskanje načinov za zmanjšanje našega vpliva na okolje vse bolj pomembno. Ena izmed učinkovitih rešitev je dieta z nizkim ogljičnim odtisom. Ta pristop k prehranjevanju ne le spodbuja bolj zdravo življenje, ampak tudi pomaga zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in ohranja naravne vire.
Kaj je dieta z nizkim ogljičnim odtisom?
Dieta z nizkim ogljičnim odtisom je način prehranjevanja, ki se osredotoča na izbiro živil z nižjimi emisijami toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu, od pridelave do potrošnje. To pomeni, da daje prednost rastlinskim živilom pred živalskimi, zmanjšuje uporabo predelanih in uvoženih izdelkov ter spodbuja lokalno in sezonsko hrano. Cilj te diete je zmanjšati ogljični odtis, kar prispeva k zmanjšanju vpliva na podnebje in okolje.
Raziskave so pokazale, da sama vzreja živali povzroča večji delež toplogrednih plinov kot transport, zato ni nujno, da je ima hrana, ki je pridelana bližje nam tudi nižji ogljični odtis. Od tega 60% delež pripada govedu, kjer na relativno majhnem območju nastaja in se sprošča v ozračje metan, dušik pa nastaja zaradi nepravilnega ravnanja z izločki goveda. Da je stvar nezanemarljiva, pa govori dejstvo, ki pravi, da bi naj normalen človek na leto zaužil 53kg živalskih proteinov, vendar povprečje trenutno znaša 90kg na leto. Do leta 2050 pa bi se naj to povprečje dvignilo že na 103kg/leto.
Da bi te številke omilili, je skupina ljudi pred leti ustanovilo društvo Carbon Trust, ki daje standarde, ki naj bi proizvodnji pomagali izmeriti in zmanjšati izpust toplogrednih plinov v ozračje, prav tako pa bi naj pomagali potrošnikom pri pametnih odločitvah, pri njihovih nakupih.
Izberimo lokalno
V sklopu tega društva, so nekatera podjetja že vključila samo idejo v njihove poslovalnice, lokale, univerze, … Vendar pa strokovnjaki pravijo, da je potrebna volja, če želimo priti do naslednje stopnje in z zmanjšano uporabo govedine in sira znižati izpust toplogrednih plinov za 25% v naslednih nekaj letih.
Ta rok pa se je iztekel letos aprila in rezultat je očiten – že kar prvo leto so dosegli, da se je odstotek ogljika znižal za 23%, zadnje leto pa je ta številka padla še za 15%. Skupina Bon Apetit je prav tako, kot Carbon Trust nastala, da bi izobrazila ljudi glede njihovih prehranjevalnih navad in dosegla, da bi uporabniki sami izbirali med poplavo hrane tisto, ki pušča v naravi najmanjšo sled. Zato so ustvarili Low Carbon Diet Calculator – to je program, ki ga najdemo na spletu in omogoča preprost izračun emisij, ki se izločijo (oz. so bile proizvedene pri pridelavi živil), če jemo v gostilni.
Ključni elementi diete z nizkim ogljičnim odtisom
Rastlinska prehrana
Rastlinska prehrana je eden glavnih stebrov diete z nizkim ogljičnim odtisom. Proizvodnja in pridelava rastlinskih živil, kot so zelenjava, sadje, stročnice, oreščki in polnovredna žita, povzroča manj emisij toplogrednih plinov v primerjavi z živalskimi proizvodi. Na primer, proizvodnja mesa, zlasti govedine, zahteva velike količine virov, kot so voda, krma in zemljišča, ter povzroča visoke emisije metana in drugih plinov. Z zmanjšanjem vnosa mesa in povečanim uživanjem rastlinskih alternativ lahko znatno zmanjšamo svoj ogljični odtis.
Lokalna in sezonska hrana
Izbira lokalno pridelane in sezonske hrane je ključnega pomena za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Prehrambeni izdelki, ki so pridelani lokalno, imajo krajšo transportno pot, kar pomeni manjše emisije CO2 zaradi prevoza. Poleg tega sezonska hrana zahteva manj energije za pridelavo, saj se prideluje v naravnih pogojih, ki so ugodni za rast. Uživanje sezonskih pridelkov ne le podpira lokalne kmete, ampak tudi zagotavlja sveže in hranljive obroke.
Zmanjšanje predelane hrane
Predelana hrana pogosto zahteva veliko energije za proizvodnjo, pakiranje in transport, kar povečuje njen ogljični odtis. Z zmanjšanjem uživanja predelanih izdelkov, kot so konzervirana živila, prigrizki in gazirane pijače, lahko zmanjšamo svoj vpliv na okolje. Namesto tega je priporočljivo izbrati sveže, nepredelane sestavine in jih pripravljati doma.
Manj odpadne hrane
Odpadki hrane predstavljajo pomemben problem, ki prispeva k emisijam toplogrednih plinov. Ko hrana propade in se razkraja na odlagališčih, oddaja metan, močan toplogredni plin. Zato je pomembno, da se izogibamo zavrženi hrani. To lahko dosežemo s skrbnim načrtovanjem obrokov, pravilnim shranjevanjem živil in uporabo ostankov hrane. Kompostiranje organskih odpadkov je prav tako učinkovit način za zmanjšanje količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih.
Kako začeti z dieto z nizkim ogljičnim odtisom?
Začetek prehranjevanja z nizkim ogljičnim odtisom je enostaven in zahteva le nekaj preprostih sprememb v prehranjevalnih navadah. Prvi korak je zmanjšanje uživanja mesa, zlasti rdečega mesa, in povečanje vnosa rastlinskih živil. Lahko začnete z enim ali dvema brezmesnima dnevoma na teden in postopoma povečujete število dni.
Naslednji korak je nakupovanje lokalnih in sezonskih pridelkov. Obiščite lokalne tržnice in podporne kmetije, kjer lahko kupite sveže in trajnostno pridelano hrano. Prav tako se izogibajte predelanim izdelkom in izberite sveže sestavine za pripravo obrokov doma.
Pomembno je tudi zmanjšati odpadke hrane. Načrtujte obroke vnaprej, pravilno shranjujte hrano in uporabite ostanke za pripravo novih jedi. Kompostiranje organskih odpadkov je še en odličen način za zmanjšanje odpadkov in obogatitev zemlje z naravnimi hranili.
Med novejšimi tehnologijami so verjetno verjetno najbolj učinkovite gorivne celice. Te celice za proizvodnjo elektrike uporabljajo vodik in kisik. Stranski proizvod pa je voda in toplota.
V bistvu delujejo kot navadne baterije, vendar z očitno razliko – nikoli se ne izpraznejo in ni jih treba ponovno napolniti.
V principu so zgrajene iz dveh elektrod, ki sta oviti okoli elektrolitne membrane. Kisik je postavljen na katodo (pozitivno nabita elektroda), vodik pa na anodo (negativno nabito elektrodo). Obe elektrodi sta narejeni iz katalista (v tem primeru platine), kar povzroči, da se kisik in vodik ionizirata. S tem, ko se vodikovi atomi dotaknejo anode, povzročijo, da se le-ti spremenijo v elektrone in protone. Oboji pa so povezani z membrano na drugi strani. Skozi membrano v končni fazi potujejo le pozitivno nabite molekule, negativni elektroni pa potujejo po drugi poti, skozi kratek stik, kateri proizvede elektriko.
Stranski produkt, pa je kot že omenjeno toplota in voda, katero proizvedejo vodikovi atomi ob združitvi z kisikovimi. Kot že vemo, pa lahko tako toploto, kot tudi vodo spremenimo v energijo.
Bistvo te tehnologije pa je, da ne izpušča nevarnih emisij v ozračje, kot tudi ne hrupa. Poleg tega pa so takšne celice trikrat bolj učinkovite, kot fosilna goriva.
Možnost uporabe takšnih celic je neomejena – od napajanja lastnega doma, do napajanja vašega avtomobila ter še nešteto vmesnih opcij. Trenutno je za uresničenje te ideje potrebno le še zmanjšati oziroma nadomestiti vrednost platine, ker je to najdražji del celotne celice.
Ravno, ko smo se navadili na varčne žarnice, so se začele vse bolj uveljavljati, še bolj energijsko varčne – LED žarnice.
Znanstveniki so pred kratkim iznašli bolj učinkovito izdelavo omenjenih žarnic, zato LED žarnice počasi začenjajo prevladovati nad navadnimi varčnimi žarnicami. Kot primerjavo lahko podamo naslednji podatek, kateri govori v prid LED žarnicam, saj te delujejo 10x dalj časa kot navadne varčne žarnice.
LED žarnice so prihodnost
Te žarnice (za enkrat) še niso tako poceni, vendar pa nam že z malo enostavne matematike uspe izračunati, da se jih splača kupiti, saj boste na dolgi rok prihranili več. Sami stroški elektrike, čas “gorenja“ žarnice, ter nakup nove žarnice verjetno ne govorijo ravno v prid navadni ali varčni žarnici, kateri gorita občutno manj časa, porabita več energije, pa tudi zahtevata več obiskov trgovine. Z LED žarnico pa lahko na vsem tem veliko prihranimo.
Seveda pa uporaba LED žarnice ni le dobra za lasten žep, ampak tudi za okolje, saj nižji računi za elektriko pomenijo tudi manjše izpuste emisij v ozračje. Prav tako ,a LED žarnica ne vsebuje strupenega živega srebra, kot varčne žarnice. Če pa lahko zaupamo britanskim znanstvenikom, pa bodo te žarnice z leti postale še toliko boljše.
Ne le da takšna svatilka sveti dalj časa zaradi varčnih LED žarnic, poleg tega je ni potrebno polniti z baterijami!
Trenutno je varovanje vode ena najbolj “zelenih“ stvari, katere lahko naredite za naravo, glede na to da odtočna voda vedno bolj onesnažuje jezera, reke in morja.
Verjetno je najbolj znano biogorivo iz koruze, in bi pričakovali, da je takšno gorivo po vsej verjetnosti super ideja. Vendar to ne drži. Koruza je znana po tem, da prispeva večji delež k toplogrednim plinom med vsemi pridelki, ki jih gojimo za biogoriva. Poleg tega pa pridelovanje koruze zajame ogromne površine, saj koruzo v prvi vrsti gojimo za vsakodnevne potrebe po hrani, vedno več pa jo gojimo tudi za biogoriva.
Vse kokoši nesejo enaka jajca: Teoretično ni prehranske razlike med svetlejšimi in temnejšimi jajci. Razlika je le v perju kokoši – bele kokoši nesejo bela jajca, rjave kokoši pa rjava. Obstajajo pa tudi bolj eksotične vrste kokoši, ki pa zopet nesejo jajca drugačnih barv.
Povprečna doba navadnega grelca je približno 15 let, zato je pomembno, da se pri nakupu grelca odločimo pravilno. 
V bistvu delujejo kot navadne baterije, vendar z očitno razliko – nikoli se ne izpraznejo in ni jih treba ponovno napolniti.
Znanstveniki so pred kratkim iznašli bolj učinkovito izdelavo omenjenih žarnic, zato LED žarnice počasi začenjajo prevladovati nad navadnimi varčnimi žarnicami. Kot primerjavo lahko podamo naslednji podatek, kateri govori v prid LED žarnicam, saj te delujejo 10x dalj časa kot navadne varčne žarnice.