Res je, da so jetra naša čistilna naprava, vendar tudi ona občasno potrebujejo čiščenje in razstrupljanje, da lahko dobro opravljajo svojo nalogo še naprej.
Najboljše razstrupljanje je seveda postenje in pitje zdravilnih čajev. V tem članku smo se posvetili predvsem čajem za čiščenje jeter. Občasno rastrupljanje pa je dobro za vsa prebavila in ne samo za jetra.
Čaji in zelišča za razstrupljanje jeter
Kijasti lisičjak (1 skodelica čaja zjutraj in zvečer).
Čaj pegastega badlja (1 skodelica čaja zjutraj in zvečer). Kolmeževa korenika (6 požirkov na dan). Namočimo v hladni vodi zvečer, zjutraj pa ga pogrejemo do 37 stopinj. Čaj pijemo ko je mlačen.
Čaj iz njivske preslice (2 skodelici), prelijemo z vročo vodo in namakamo kratek čas.
Te čaje lahko mešamo v enakih delih. Popijemo vsaj 3 – 4 skodelice na dan. V vsako skodelico čaja dodamo še 1 čajno žličko švedske grenčice. Če imate bolečine v jetrih, polagamo obkladke iz švedske grenčice (ponoči) in obkladke iz zmehčane njivske preslice čez dan.
Obolelo mesto prehodno namažemo s kremo iz ognjiča ali z oljem iz šentjanževke. Tudi samo Šentjanževo olje vtiramo na boleče mesto.
Tudi če z jetri nimate težav, je priporočljivo občasno narediti očiščevalno kuro.
Ste mislili, da v 20 minutah ni mogoče pripraviti okusnega in predvsem tudi zdravega kosila? Zakaj si ne bi naredili kosila, ki je hitro pripravljeno, poleg tega pa še zdravo. Tokrat vam predstavljamo recept za shitake s prosom in ingverjem.
Žita, riž in testenine so sestavine, ki telo zakisajo, zato bomo tokrat uporabili proseno kašo, ki je tudi naravno poživilo in vsebuje tudi veliko rudninskih snovi za lase, nohte, kosti in boljši spomin.
Tudi gobe so ena od osnovnih sestavin za shitake. Gobe vsebujejo polisaharide in spodbujajo delovanje imunskega sistema. Da bi še povečali zdravilnost kosila, ga pripravimo na kokosovi maščobi, ki vsebije lavrinsko in kaprijsko kislino. Ti delujeta proti virusom, bakterijam, zajedalcem in kvasovkam.
Vse skupaj začinimo z naravnim antiseptikom ingverjem in nekaj olja pekočih paprik. Pekoče začimbe so dobre za krepitev dihalnih organov in redčenje sluzi, vendar z njimi ne smemo pretiravati.
Pa se lotimo priprave kosila.
Z vročo vodo operemo 2 dcl prosene kaše, ki jo skuhamo v 3x več vode. Če želite, da se zrna ne sprimejo, dodajte zadnjo tretjino hladne vode v posodo, kot ga že odstavite.
Medtem, čebulo ali por prepražimo na kokosovi maščobi (zadostuje 50g)
Dodamo narezane gobice shitake (50-100g za osebo).
Lahko dodamo tudi korenje ali bučke.
Dodamo naravne kocke ali jušno osnovo ali kvasno osnovo, ki ne vsebuje umetnih barvil in dodatkov.
Mešanico dušimo 5-10 minut in nato dodamo začimbe.
Za dve osebi zadostuje približno centimeter ingverja, ki ga je najbolje naribati.
Če imate radi pikanten okus dodajte žličko olja pekoče paprike.
Za krepitev jeter lahko namesto popra dodamo zdravilna semena pegastega badlja, ki jih zmeljemo v mlinčku za poper.
K jedi sodijo začimbe kot so garam masala in sojina omaka, za bolj mediteranski okus pa lahko uporabite tudi origano, timijan in baziliko.
Temperature so se dvignile, prav tako je že zapadlo nekaj dežja, še več naj bi ga prihodnjih dneh, kar pomeni, da so se tudi dvoživke začele prebujati.
Napoved prečkanja cest dvoživk za ta teden
S tem pa se je po Sloveniji aktivirala tudi akcija Pomagajmo žabicam čez cesto. Ker vsako leto zelo veliko populacijo dvoživk povozijo avtomobili, smo se na uredništvu Bodi Eko Portala skupaj z društvom Žverca odločili, da bomo letos poskusili akcijo razširiti na čim več krajev po Sloveniji. In to nam je tudi uspelo, saj se je nam je javilo veliko prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati in tudi ljudi z infomacijami o črnih točkah po Sloveniji, ki smo jih tudi označili na zemljevidu.
Še vedno je čas, da se pridružite tudi vi! Vse informacije so na voljo tudi na posebni Facebook strani, oglejte pa si tudi zemlejvid pomagajmo žabicam in pošičite vam najbližjo, kjer se lahko udeležite prenašanja dvoživk čez cesto. V Hrašah smo že postavili zaščitne mreže za dvoživke in vse je pripravljeno na akcijo. Dogajanje na svoji lokaciji lahko tudi fotografirate in objavite na našem zidu na Facebook strani.
Kot da ni dovolj, da je Japonska doživela potres in cunami, kar je povzročilo med drugim tudi ogromno naplavljenih odpadkov, ki so raztreščeni po mestih in vodah, ji grozi tudi tudi jedrska eksplozija, kar bi pustilo ogromen pečat na okolju na Japonskem kot tudi drugod, kamor bi lahko veter odnesel radioaktivne snovi.
V jedrski elektrarni Fukušima je stanje vse bolj kritično, saj so se pojavile težave tudi v tretjem reaktorju. Hladilni sistemi izgubljao moč, saj prihaja do pregrevanja jeder, to pa lahko pripelje do eksplozije in uhajanja radioaktivni snovi.
Delavci bodo poskusili reaktorje hladiti z morsko vodo in zmanjšati tlak v reaktorjih. Eksplodiral naj bi tudi betonski pokrov v tretjem reaktorju, exksplozija pa je odjeknila že v soboto tudi v prvem reaktorju.
Oblasti sicer zagotavljajo, da povečano sevanje okoli zgradbe zaenkrat še ni nevarno za ljudi, preventivno pa so evakuirali prebivalce v radiju 20 km od nuklearne tovarne.
Očistite in oščetkajte topinambur. Postavite ga v pečico, ogreto na 200ºC in naj se peče 25 minut. (Praktično je, če si obenem spečete še krompir.) Ko se ohladi, ga olupite in pretlačite kot za pire. Primešajte jogurt, limonin sok, sesekljan peteršilj in laneno olje. Postrezite kot predjed ali prigrizek z opečenimi rezinami kruha. Okrasite z različnimi solatnimi listi in češnjevim paradižnikom.
Kurkuma je začimba oziroma začimbni prašek rumene barve, ki ga pridobivajo iz korenine ingverju sorodne rastline Curcuma longa. Pri nas uporaba kurkume kot samostojne začimbe vedno bolj uveljavljena, nahaja pa se tudi v raznih mešanicah začimb kot je curry. Kurkuma pa je vsakodnevno uporabljena začimba na Daljnem vzhodu, kjer je njen dom. V Evropo je prispela verjetno prek arabskih trgovcev.
Ključni poudarki:
Kurkuma (Curcuma longa) je začimba rumene barve, pridobljena iz korenike rastline, sorodne ingverju.
Vsebuje kurkumin, ki deluje protivnetno, antioksidativno in spodbuja delovanje jeter ter žolčnika.
Tradicionalno se uporablja za čiščenje krvi, podporo prebavi in lajšanje težav z jetri ter žolčnikom.
Priporočeni dnevni odmerek je približno ena čajna žlička kurkume, razdeljena na več manjših porcij.
Uporablja se v kuhinji kot začimba in naravno barvilo ter v tradicionalni medicini za različne zdravstvene težave.
Kurkuma ali Indijski žafran
V srednjem veku so jo imenovali indijski žafran. Ime ‘rumena začimba’ označuje eno od uporab kurkume: barvilo, ki pa ni topljivo v vodi, temveč le v masti ali alkoholu. In kje kupiti kurkumo pri nas? Dobimo jo v bolje založenih trgovinah, na policah z začimbami in v nekaterih specializiranih spletnih trgovinah.
Močna in zdrava začimba
Po okusu je kurkuma blago pikantna, malce grenka, jedka, kot nekakšna mešanica ingverja in pomaranče. Vsebuje mangan, železo, vitamin B6, veliko vlaknin in tudi kalija. Kurkuma se uporablja v tradicionalni indijski in tudi kitajski medicini, kjer so jo sprva uporabljali predvsem za zdravilo proti vnetju. Rumeno oranžno barvilo v kurkumi se imenuje kurkumin – in prav to naj bi bilo njena glavna zdravilna učinkovina.
Kurkuma, imenovana tudi kot čudežna začimba z Daljnega vzhoda, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri nas.
Kurkuma kot rumena rešiteljica za jetra
Po tradicionalni vzhodni medicini so zdravilni učinki kurkume med drugim čiščenje krvi in prebavil, pomaga pri težavah z jetri in žolčnikom in pri hepatitisu. Kurkuma vsebuje snov imenovano kurkumin, ki deluje kot stimulant za jetra in žolčnik pri izločanju žolce, bilirubina in pa holesterola. Z leti se izločanje teh snovi pri človeku zmanjša, kar posledično zmanjša tudi absorpcijo hranil, ki so topna v maščobah. Kurkuma tudi ščiti jetra proti strupom in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa, izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno.
Uživanje in uporaba kurkume
Uporaba kurkume v naši kuhinji je seveda dobrodošla, priporočena dnevna količina pri uporabi za raznovrstne težave pa je ena polna žlička na dan (približno 4 grame), ki jo razdelimo na 3 dele in užijemo čez dan (zjutraj, opoldne in zvečer), za preventivo pa bo dovolj že pol grama do en gram kurkume na dan. Na Vzhodu prodajajo praviloma cele korenine, z mletjem pa kurkuma skoraj ne izgubi arome. Prašek je pekočega okusa. Kurkuma daje začimbni mešanici kari (kurkuma ima v njej skoraj tretjinski delež) žarečo rumeno barvo. Z njo začinimo in obarvamo riž, gorčico, slaščice, maslo, margarino, sir, ribe, perutnino, meso, ostre, svetle omake, omlete.
Kurkuma je priljubljena začimba, ki v kuhinji ne navdušuje le s svojo značilno zlato-rumeno barvo, temveč tudi z rahlo zemeljskim in toplim okusom. Pogosto jo uporabljamo v indijskih in azijskih jedeh, kot so curryji, rižote, juhe in omake, kjer obogati jedi z barvo in aromo. V kombinaciji s črnim poprom se njena učinkovitost še poveča, zato je takšna mešanica pogosta tudi v zdravih napitkih, kot je “zlato mleko“. Kurkumo lahko dodamo tudi smoothijem, testeninam, zelenjavnim jedem in celo sladicam, saj prinaša eksotičen pridih in številne koristi za zdravje.
Rumeni prah, ki ga najdete na oddelku z začimbami, prihaja iz rastline, ki je doma v gozdovih Jugovzhodne Azije in je tesna sorodnica ingverja, še enega izjemnega čudesa narave.
Kurkuma je varna za uživanje, saj poleg že omenjenih zdravilnih lastnosti zmanjšuje tudi lepljivost trombocitov, pri tem pa je treba paziti, da je ne predoziramo, če jemljemo kakršna koli zdravila za trombocite ali ob nosečnosti. Kot pri večini zdravilnih rastlin se lahko tudi pri uživanju kurkume pojavijo pri posameznikih določene blage alergijske reakcije, kot je srbečica. V tem primeru jo preprosto speremo in nehamo uporabljati.
Koliko kurkumelahko zaužijemo na dan?
Ker je kurkuma zelo zdrava za številne težave, je priporočljivo, da (še posebej v primeru naštetih težav) zaužijete eno zvrhano žličko rumenega prahu dnevno. Lahko ga razdelite na tri manjše porcije, ki jih zaužijete zjutraj, opoldne in zvečer. Preventivno pa jih lahko vzamete manjše količine. Kurkuma zmanjšuje lepljivost trombocitov, zato ni dobro jesti velikih količin, če imate težave s trombociti ali če pričakujete dojenčka.
V zadnjem času je izredno pripljubljeno uživanje kurkume postalo tudi v obliki napitkov. Eden izmed tovrstnih kurkuminih napitkov je tudi kurkumino mleko ali zlato mleko, kateremu pripisujejo kar 150 pozitivnih učinkov za zdravje. Če vas zanima, kako ga pripravimo kliknite tukaj.
Zdravilni učinki kurkume
Zdravilni učinki kurkume so vedno bolj raziskovani. Trenutne raziskave dokazujejo, da zato, ker je močan antioksidant, varuje črevesje pred prostimi radikali, ki poškodujejo celice DNK. Kurkumin je tista sestavina, ki ustavi te spremenjene celice in jih uniči ter tako prepreči, da bi se širile po telesu. Medtem ko strokovnjaki zatrjujejo, da zavira rast rakavih celic pri raku na dojkah, pa še potekajo raziskave glede vpliva na Alzheimerjevo bolezen, na Kitajskem pa trdijo, da zdravi virusni hepatitis.
Kurkuma vsebuje aktivno snov imenovano kurkumin, ki je znana po tem, da stimulira jetra in žolčnik pri izločanju žolča, bilirubina in holesterola. Prav zato poskrbi, da so jetra zaščitena pred strupi, ki jih vsakodnevno vnašamo v telo. Eterično olje kurkume topi žolčne kamne, indijska medicina in lepotna industrija pa jo že tisočletja uporabljata tako za zdravljenje rakavih obolenje in različne vrste luskavice. Ženske jo rade uporabljajo za odstranjevanje odvečnih dlak in za lepo kožo.
Ker deluje antiseptično in antibakterijsko jo ajurvedski zdravniki uporabljajo za dezinfekcijo ran in opeklin, ker pa tudi pospešuje prebavo in uravnava presnovo, je priljubljena pri ženskah, ki si želijo izgubiti nekaj kilogramov. Zaradi svojega blažilnega učinka pa je zelo uspešna tudi pri zdravljenju želodčnih težav, saj preprečuje nastajanje čirov.
Naravno barvilo
Kurkuma se uporablja tudi kot barvilo za hrano, da jo obarvajo rumeno. Morda niti ne veste, da so vaše jedi obarvane z njo, vendar če na seznamu barvil najdete E100, je to prav kurkuma. Uporabljajo jo za barvanje sirov, jogurtov, solatnih prelivov in celo margarine ter gorčice. Čeprav jo uporabljajo tudi za barvanje oblačil in tkanin, ni preveč močna, saj bledi na sončni svetlobi. S kurkumo pa lahko pobarvate tudi pirhe.
Kurkumo pogosto uporabijo tudi zato, da hrano obarvajo rumeno.
Nekaj nasvetov kako uporabiti kurkumo
Nanesite malo kurkume na praske in odrgnine in jo čez nekaj časa sperite s hladno vodo.
Vzemite 1 čajno žličko kurkume z vročim mlekom za lajšanje bolečin v grlu.
Naredite povoj in vanj vložite pasto: zmešajte 4 žlice moke, 2 čajni žlički kurkume v prahu, 1 žličko olja, 1/2 žličke nerafinirane soli z vodo. Povijte rano.
Popršite kurkumo po rani in pomagala vam bo zmanjšati oteklino in bolečino.
Iz sezamovega olja in kurkume naredite pasto in jo nanesite na kožo, da se izognete izbruhom mozoljev.
Za zdravljenje srbečice jejte kurkumo, prepraženo s palmovim (ali rjavim) sladkorjem.
Če imate težave z zgago, vzemite kurkumo in sol (v enakih količinah) s toplo vodo.
Jogurt, zmešan s kurkumo, po kosilu vam bo pozdravil prebavne motnje.
Uchio R, idr. Izvleček kurkume (Curcuma longa) zmanjšuje serumske vnetne markerje in izboljša presnovo glukoze: klinična raziskava in in vitro modeli [Curcuma longa extract reduces serum inflammatory markers and improves glucose metabolism in a human trial and in vitro inflammation models]. Frontiers in Nutrition. 2024. Dostopno na: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2024.1324196/full
Moradi Baniasadi M, idr. Učinki dopolnjevanja s kurkumo/kurkuminom na telesne mere pri osebah s prediabetesom in sladkorno boleznijo tipa 2: sistematični pregled in meta-analiza [The effect of turmeric/curcumin supplementation on anthropometric indices in subjects with prediabetes and type 2 diabetes mellitus: a systematic review and dose-response meta-analysis of randomized controlled trials]. Nutrition & Diabetes. 2025. Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41387-025-00386-7
Yaikwawong M, idr. Izvleček kurkumina izboljša funkcijo β-celic, inzulinsko rezistenco in telesno težo pri debelih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2: 12-mesečna randomizirana raziskava [Curcumin extract improves β-cell functions, insulin resistance, and body weight in obese type 2 diabetes patients: a 12-month randomized trial]. Nutrition Journal. 2024. Dostopno na: https://nutritionj.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12937-024-01022-3
Danes so Ekologi brez meja na novinarski konferenci predstavili projekt Star papir za novo upanje. Akcija povezuje dobrodelnost in okoljevarstvo, k sodelovanju pa so povabljene tako organizacije kot posamezniki.
Zbiranje starega papirja bo v mesecu aprilu potekalo po vseh krajih Slovenije. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo namenjena v dobrodelne namene – polovica za pomoči potrebnim v Sloveniji, polovica pa za financiranje humanitarnega projekta v Afriki. V okviru projekta od 18. februarja dalje poteka tudi nagradni natečaj, v katerem sodelujejo mlade generacije, ki prispevajo predloge za dodelitev polovice sredstev od papirja. Cilj projekta je aktivirati mlade v dejavno sodelovanje v družbi, dvigniti stopnjo ozaveščenosti pri ravnanju z odpadki in prebuditi čut za sočloveka blizu in daleč od sebe.
V akcijo organizatorji želijo povezati 500 vzgojnoizobraževalnih ustanov in 3.000 podjetij ter javnih organizacij in zbrati 10.000 ton starega papirja. Prijava na akcijo in natečaj je zaradi ustrezne logistike obvezna in poteka preko spletne prijavnice. Projekt je možno spremljati tudi na spletni strani, kjer je zemljevid zbirnih točk za zabojnike in vsa promocijska gradiva ter ostale informacije.
Pri snovanju projekta so po besedah vodje projekta Star papir za novo upanje Anite Novak organizatorji trčili ob več dejstev. »Papir je treba reciklirati, ker s tem ohranjamo gozdove, varčujemo z energijo in zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Recikliran papir je do okolja dokazano bolj prijazen kot nov papir.
Pri recikliranju se porabi manj surovin (lesa in vode), energije, manj oziroma skoraj nič kemikalij, bistveno pa se zmanjšajo izpusti CO2 v ozračje. Poraba papirja v svetu in v Sloveniji vztrajno narašča – od leta 1950 je svetovna proizvodnja papirja s 50 milijonov ton narasla za 8x, na okoli 400 milijonov ton. Povprečna letna poraba papirja v Evropi znaša 220 kg na prebivalca V Sloveniji je leta 2010 znašala 185 kg na prebivalca. V Sloveniji smo se doslej precej neuspešno spopadali z ločevanjem komunalnih odpadkov, saj jih na odlagališčih konča preko 70 %. Po drugi strani pa papir v Sloveniji ločeno zbiramo že vsaj 15 let in smo pri tem uspešni – v Evropi je povprečje ločeno zbranega odpadnega papirja 66 %, pri nas pa 64,6 %. To pomeni, da je povsem samoumevno, da papirja ne mečemo med ostale odpadke. Če torej znamo ločeno zbirati papir, ni ovir, zakaj ne bi te prakse prenesli tudi na ostale odpadke.«
Akcije zbiranja starega papirja so v Sloveniji že tradicija, vendar je ta v upadu zaradi prenizkih odkupnih cen papirja, Star papir za novo upanje pa se od ostalih razlikuje po tem, da je vanjo povabljenih največ organizacij iz cele Slovenije doslej – kar 30.000. To bi omogočilo, da se zbere veliko več papirja kot sicer, ohrani več gozda, vode in energije kot kdaj koli prej in podari veliko več sredstev kot sicer.
»Če bi sodelovalo vseh povabljenih 30.000 ustanov in bi vsaka zbrala 300 kg, bi se nabralo 9.000 ton odpadnega papirja. S to količino bi prihranili 8.000 ton lesa, 58,8 GWh električne energije, kar zadošča 15.000 gospodijstvom za eno celo leto, prihranili skoraj 300 milijonov litrov vode in podarili prek 500.000 EUR«, je nadaljevala vodja projekta Anita Novak in poudarila, da želijo pri mladih ljudeh spodbujati čut za dobro in sočloveka: »Tega nam prevečkrat manjka, ko odrastemo.
Prav ta solidarnost je v tem času še posebej pomembna, saj revščina in beda prežita izza vsakega vogala. Vsa sredstva bodo porabljena za dobrodelne namene, smisel natečaja pa je ravno v tem, da mlade spodbudimo k razmisleku in raziskovanju, kdo v Sloveniji je te pomoči potreben. Seveda bomo najboljšo idejo nagradili – s koncertom po lastni izbiri. Prav tako nagrado prejme tista šola, zavod ali vrtec, ki bo zbrala največ papirja.«
Prepad med revnimi in bogatimi v svetu in pri nas se poglablja; 225 najbogatejših ljudi na svetu ima v lasti preko 1.000 milijard USD, kar ustreza letnim dohodkom celotne revnejše polovice človeštva. Slovenija do leta 2008 ni bila v skupini držav, kjer so razlike med prihodki najbogatejših in najrevnejših zelo velike, od leta 2010 pa ni več tako, saj najvišja razlika znaša tudi do 37 : 1. Revščina v Sloveniji pridobiva vedno krutejše obraze in se pojavlja tudi med zaposlenimi, ki kljub rednim dohodkom ne morejo preživeti sebe in družine. Eden največjih civilizacijskih izzivov je potrebno prepoznati tudi v tem, da zagotovimo za človeka vredno blagostanje za vse prebivalce planeta ob hkratnem trajnem ohranjanju pogojev življenja za prihodnje generacije.
»Smiselno je, da bogastvo prerazporedimo. Z akcijo »Star papir za novo upanje« ima slovenska mladina priložnost, da pripomore k temu – predvsem pa bo taka gesta s strani mladih in odgovornih ljudi opomin tistim, ki lahko in bi morali prispevati še veliko več,« je še povedala vodja projekta Anita Novak.
Kristijan Mlinar, član uprave podjeja Dinos, je povedal: »Akcija bo logistično potekala po vsej Sloveniji, kjer bodo naša lokalna skladišča podjetja Dinos s strankami uredile termine odvozov papirja.« V Dinosu si želijo, da bi akcija postala tradicionalna.
Predstavnica društva ELA Jana Dular je izpostavila, da bodo s pomočjo zbranih sredstev postavili izobraževalni center v Malaviju in začeli s programom izobraževanja učiteljev in skupnosti o posebnih potrebah otrok: »Naša osrednja dejavnost bo delo z otroci s posebnimi potrebami, učna pomoč in obšolske dejavnosti, da bi ti dosegli osnovnošolsko izobrazbo. Slovenski in mednarodni prostovoljci bodo ponudili svoje znanje in energijo v zameno za bogato kulturno izkušnjo.«
Ambasadorka projekta dr. Manca Košir je na koncu povzela smisel skupnih prizadevanj: »Ljubim življenje. To je najbolj razkošno tam, kjer so drevesa. Po nemarnem porabiti preveč papirja, ga metati stran in ne reciklirati pomeni smrt dreves. Zbirati star papir, misliti na varovanje narave in odpirati srce za dobra dela je risanje človeškega zemljevida sočutnosti in služenja. Z radostjo sem ambasadorka širjenja svetlobe, saj vem, da je v teh težkih časih najpomembnejše ŽARETI UPANJE. Akcija zbiranja starega papirja spodbuja prav to, hura! Prižigajmo luči upanja in premagali bomo temo, povezani in prepleteni v ENO za ohranitev življenja in lepši skupni svet. Ne JAZ, ampak MI je naša pot. Skupaj bomo zmogli!«
V okviru novinarske konference je bil premierno prikazan tudi kratki ozaveščevalni film o procesu predelave papirja z naslovom Papirčkovo potovanje, ki si ga lahko ogledate spodaj:
Znano je, da je bil ameriški slamnik ena zelo pomembnih zdravilnih rastlin severnoameriških Indijancev. Uporabljali so ga večinoma kot kašo zdrobljenih zelišč ali kot sok, žvečili pa so tudi koščke korenin.
Ameriški slamnik so uporabljali pri kačjih pikih, pikih žuželk, proti prehladu, zobobolu, vnetjih, zdravljenju opeklin in ran ter proti vročice. Priseljenci so uporabo prevzeli od Indijancev in njegova zdravilnost in uporaba sta prvič opisana leta 1737.
Kasneje so ameriški slamnik uporabljali kot zdravilo za sifilis, leta 1869 pa je nemški priseljenec H.C.F. Meyer začel z izdelavo prvega komercialnega zdravila iz slamnika, imenovanega Meyer’s Blutreiniger (zdravilo za čiščenje krvi), ki je bilo namenjeno zdravljenju kačjih pikov, slabovidnosti, revme in živčevja.
Prepoznavnost zdravilne rastline se je sčasoma še povečala, nastale so tudi obsežnejše raziskave. V Evropi se je začel uveljavljati po letu 1897.
Danes je ameriški slamnik ena najpogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin v pripravkih za izboljšanje imunskega sistema in zdravljenje zgornjih dihal v Severni Ameriki in Evropi.
Med v kozarcu je je strdil in kristaliziral. Kaj pa sedaj? Je še uporaben? Kako ga lahko ponovno utekočinimo? Skoraj vsak med prej ali slej kristalizira, vendar to ne pomeni, da se je pokvaril ali da ga moramo zavreči. Kristaliziran med ni nič manj zdrav ali okusen kot v tekoči obliki. Nekateri celo spodbujajo kristalizacijo medu.
Zakaj med kristalizira?
Kristalizacija medu odvisna od različnih dejavnikov, kot so vrsta medu, temperatura, najbolj pa na ta proces vpliva razmerje glukoze in fruktoze ter razmerje glukoze in vode v medu. Običajno med začne kristalizirati na dnu kozarca ali ob straneh, kjer ostanejo prilepljeni ostanki medu.
Kristalizacija medu ne spremeni njegove kemične sestave in ne izniči njegovih zdravilnih lastnosti. Kristaliziran med nastane, ker je nasičen z glukozo, fruktozo in sladkorjem in zaradi tega preide v trdnejšo, stabilnejšo obliko.
Če želimo, da med zopet postane tekoč, ga segrevamo pri temperaturi 40°C in pri tem pazimo, da temperatura ni previsoka, saj le-ta lahko uniči zdravilne lastnosti medu.
Kako utekočinimo kristaliziran med?
Med, ki je kristaliziral, lahko preprosto ponovno utekočinimo. To storimo tako, da ga segrejemo do 40°C. Kozarec z medom postavimo v toplo vodno kopel in kristali se bodo utekočinili. Prehodi med tekočim in trdnim stanjem ne zmanjšajo kakovosti medu in njegovih lastnosti. Paziti pa moramo, da ne presežemo temperature 40°C, saj s tem lahko uničimo vse kakovostne lastnosti medu in pokvarimo njegovo strukturo. Priporočljivo je torej, da v vodo postavimo kuhinjski termometer. Več kot ima med glukoze, daljši je čas utekočinjanja medu. Ko se kristaliziran med utekočini, ga moramo čim prej ohladiti na temperaturo prostora, kjer ga hranimo.
Eko krog je podal izjavo za javnost, ki se nanaša na primer štirih razbitih stekel na upravni stavbi Lafarge Cementa. Sporočajo pa naslednje.
Aktivisti Eko kroga se za naše pravice že sedem let borimo izključno po strokovni in pravni poti – naše akcije so bile odločne in ostre, vendar izključno nenasilne! Čeprav se Lafarge ves čas zelo trudi, da bi nas diskreditiral kot tolpo prenapetežev moramo poudariti, da so bili ves čas naše glavno in edino orožje strokovni argumenti. Ti so nam na koncu prinesli zmago na sodišču!
Lafarge se je v primeru razbitih šip po našem videnju zadev znova diskreditiral, saj je v svoji izjavi dogodek prenapihnil in se znova postavil v vlogo uboge žrtve. V Eko krogu se sprašujemo, če mogoče ni Lafarge tisti, ki je naročil takšno akcijo, da bi poskušal diskreditirati tiste, ki se očitno po pravni poti uspešno prizadevajo za razkritje njegovega škodljivega delovanja. Lafarge v melodramatičnem tonu navaja, da je “neznanec izstrelil štiri krogle iz neznanega orožja v njihovo upravno stavbo” in to “v pisarno, kjer dela mamica dveh otrok”. Iz dramatične dikcije bi lahko razumeli, da so teroristi z brzostrelkami (če ne že z minometom) streljali na ubogo mamico. Policijsko poročilo pa navaja, da je šlo zgolj za prekršek v katerem je nekdo ponoči, z otroško fračo in krogličnimi ležaji, razbil šipe na prazni stavbi. V tem času je “napadena” mamica mirno spala nekaj kilometrov stran.
Očitno je Lafarge dogodek dobro izkoristil, da se znova pokaže kot žrtev in obenem odvrne pozornost od dejstva, da sta edina argumenta, ki ju je zadnja leta vztrajno ponavljal in sicer, da “Eko krog zavaja javnost” ter da “Lafarge deluje v skladu z zakonodajo”, bila ovržena na sodišču. Pokazalo se je, da so oni tisti, ki so zavestno(!) zavajali javnost in da še zdaleč niso delovali v okviru zakonodaje, ko so skoraj dve leti brezobzirno zastrupljali mamice in otroke v Ravenski vasi (če dovolite še nam malo patetike). Sprašujemo se torej, komu v tej situaciji koristijo razbite šipe?
Kdorkoli je že razbil šipe, dejanje v nobenem primeru ni opravičljivo in ga v Eko krogu obsojamo in se od njega ograjujemo. Obenem sočustvujemo z delavci Lafarge Cementa, ki so zaradi nerazumnega pohlepa njihovih lastnikov v nenehnem konfliktu z okolico in nedvomno pod hudim stresom. Tudi nam ni lahko in upamo, da se bo ta agonija kmalu končala v zadovoljstvo vseh. Zato pozivamo vse strani k razumu in strpnosti ter naj ne nasedajo provokacijam.
Res je, da so jetra naša čistilna naprava, vendar tudi ona občasno potrebujejo čiščenje in razstrupljanje, da lahko dobro opravljajo svojo nalogo še naprej.
Pa se lotimo priprave kosila.
Za 2 osebi potrebujemo:
Zbiranje starega papirja bo v mesecu aprilu potekalo po vseh krajih Slovenije. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo namenjena v dobrodelne namene – polovica za pomoči potrebnim v Sloveniji, polovica pa za financiranje humanitarnega projekta v Afriki. V okviru projekta od 18. februarja dalje poteka tudi nagradni natečaj, v katerem sodelujejo mlade generacije, ki prispevajo predloge za dodelitev polovice sredstev od papirja. Cilj projekta je aktivirati mlade v dejavno sodelovanje v družbi, dvigniti stopnjo ozaveščenosti pri ravnanju z odpadki in prebuditi čut za sočloveka blizu in daleč od sebe.
Akcije zbiranja starega papirja so v Sloveniji že tradicija, vendar je ta v upadu zaradi prenizkih odkupnih cen papirja, Star papir za novo upanje pa se od ostalih razlikuje po tem, da je vanjo povabljenih največ organizacij iz cele Slovenije doslej – kar 30.000. To bi omogočilo, da se zbere veliko več papirja kot sicer, ohrani več gozda, vode in energije kot kdaj koli prej in podari veliko več sredstev kot sicer.
Aktivisti Eko kroga se za naše pravice že sedem let borimo izključno po strokovni in pravni poti – naše akcije so bile odločne in ostre, vendar izključno nenasilne! Čeprav se Lafarge ves čas zelo trudi, da bi nas diskreditiral kot tolpo prenapetežev moramo poudariti, da so bili ves čas naše glavno in edino orožje strokovni argumenti. Ti so nam na koncu prinesli zmago na sodišču!