Prijava
Zima bi bila marsikomu bolj všeč, če bi ga manj zeblo. Kritične so predvsem okončine – gre za tako imenovani sindrom mrzlih nog in rok, ki je še posebej znan nežnejšemu spolu. Zakaj nas ženske bolj rado zebe, ni povsem znano, predvidevajo pa, da gre za splet različnih dejavnikov, od drugačne razporeditve maščevja do vpliva hormonskega sistema. Zimskega mraza drugače kot s potovanjem v tople kraje ne moremo izbrisati, lahko pa svoje telo ogrejemo do te mere, da nam postane zunanji hlad celo všeč. Prva in začasna rešitev so debele rokavice in tople nogavice, dolgoročno uspešnejše pa je vsakodnevno gibanje. Hitra hoja ali tek v naravi, funkcionalne vadbe z lastno težo, plavanje v notranjem bazenu – karkoli, kar nam pospeši srčni utrip in spodbudi prekrvavitev. Z gibanjem in pridobivanjem mišične mase se tudi okrepimo, da nam mraz ne pride tako hitro do živega.
Poleg rednega gibanja si lahko pomagamo tudi s hrano. Že dolgo je znano, da nekatera živila delujejo izrazito grelno, medtem ko druga hladijo. Takšen pristop k prehrani je na primer zelo opazen pri kitajski tradicionalni medicini, kjer se živila v grobem delijo na tri skupine – ena krepijo energijo jin in hladijo, druga s krepitvijo energije jan grejejo, tretja pa so glede tega nevtralna. Podobno uči indijska ajurveda, kjer se notranji hlad pripisuje vata doši oz. telesni konstituciji. Ta naj bi v hladnih mesecih prevladovala v vseh, uravnovesimo pa jo lahko z uživanjem hrane, ki greje. Nič drugače ni v ljudskem zdravilstvu zahodnega sveta, saj se grelne ali hladilne lastnosti živilom pripisujejo že od časa Grkov in pozneje Rimljanov.
Zakaj nekatera živila hladijo, druga pa delujejo ravno obratno, ni znanstveno raziskano in informacije o tem temeljijo zgolj na izkušnjah posameznikov. Zanimivo pa je, da lahko hrani, ki naj bi glede na tradicionalne pristope grela oz. hladila, pripišemo nekatere skupne lastnosti. Živila, ki rastejo v vročem podnebju, imajo tako praviloma hladilen učinek, ravno obratno pa je pri živilih iz mrzlih območij. Tista, ki prihajajo iz zmernih podnebnih razmer, so nevtralna tudi glede zagotavljanja toplote v telesu. Tudi semena, ki lahko kalijo v težkih razmerah (npr. oves, ki lahko kali pod temperaturo ledišča), so praviloma označena kot topla, tista, ki kalijo na toplem, pa hladijo. Zdi se, kot da bi živila glede na razmere, v katerih morajo uspevati, nosila informacijo o energiji, s katero bodo v danem okolju najlažje preživela.
Zima, čas maščob
Ni pomembno, ali se zanašamo na kitajsko tradicionalno medicino, ajurvedo ali evropsko zeliščarstvo – vsa vedenja se strinjajo, da je zima čas maščob. Ker vsebujejo te na dano težo največ kalorij, so bile maščobe v preteklosti najbolj praktičen vir kalorij pozimi, pa tudi na zimo smo se v daljni preteklosti, podobno kot živali, pripravili tudi z zalogo podkožne maščobe. V naših krajih pozimi ni manjkalo klobas, masla in drugih živalskih maščob – včasih, ko še ni bilo hladilnikov, zamrzovalnikov in trgovskih centrov, je bila to edina možnost, ki pa se je žal veliko ljudi oklepa še danes. Omenjeni živalski izdelki vsebujejo veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola, ki povečujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, zato je pri takšnih užitkih potrebna zmernost. Prav tako je danes uživanje živil živalskega izvora vprašljivo zaradi škodljivih snovi, ki se uporabljajo v industrijski reji in se nalagajo tem višje, kot gremo v prehranski verigi.
Zdravju prijaznejši viri maščob prihajajo iz rastlinskih virov, ki holesterola ne vsebujejo in so bogati z antioksidanti in drugimi fitohranili. Če se želimo pozimi dodatno ogreti, rahlo povečajmo uporabo olivnega, bučnega ali kokosovega olja pri kuhanju. Grejejo tudi oreščki in semena, kjer po visoki vsebnosti maščob s 75% celotne teže najbolj izstopajo oreščki makadamija, sledijo pa jim orehi in brazilski oreščki. V prehrano jih je priporočljivo vključevati v majhnih, a rednih količinah, kot prigrizek med obroki, dodatek v solatah ali v obliki iz njih pripravljenega rastlinskega mleka.
Topla moč začimb
Po svojem grelnem učinku so znane tudi začimbe in seznam vseh, ki grejejo, je dolg. Nam najbolj poznani so cimet, klinčki, (zvezdasti) janež, ingver, česen, peteršilj, origano, rožmarin, zelena, žajbelj, gorčična semena, pehtran, timijan, bazilika, lovorjev list, kumina, drobnjak in čemaž v olju, grejejo pa tudi bolj eksotični kardamom, kurkuma, asafoetida in začimbni mešanici garam masala in kari. Grejeta tudi morska in himalajska kamena sol. Ena redkih izjem med začimbami je svež koriander, tako kot ta pa hladi tudi večina zdravilnih zelišč, ki jih lahko nabiramo poleti. Čaji iz kopriv, regrata, rmana, bezga, kamilic, mete, melise in drugih zelišč imajo zato hladilni učinek. Da bi nas notranje ogreli, jim velja dodajati strte začimbe, na primer cimet, klinčke ali nasekljan svež ingver.
Sadje, zelenjava in ostalo
Lokalne danosti so pravzaprav že same poskrbele za uživanje živil, ki so času najprimernejša. Primer je sadje, ki pri nas v zimskih mesecih, z izjemo skladiščenih jabolk, praktično ne uspeva. Zaradi visoke vsebnosti vode sveže sadje deluje hladilno, kar je še posebej izrazito pri uvoženem tropskem sadju. Ananas, papaja, mango in podobni sadeži hladijo, kar je v toplem okolju, kjer uspevajo, še kako dobrodošlo. Izjema med tropskim sadjem je avokado, ki bolj greje kot hladi, pa tudi vse posušeno sadje. Sadni del zimske prehrane si zato velja obogatiti s posušenimi jabolki, hruškami, slivami, kakiji in drugim suhim sadjem. Od zelenjave delujejo toplo rdeča pesa, zimske buče, zelje, ohrovt, sladki krompir in hren, hladi pa poletna zelenjava: paradižniki, jajčevci, zelena solata in špinača.
Morda preseneča, da hladilno deluje tudi večina žit, ki sicer veljajo za krepčilna živila. Podobno je s stročnicami, med katerimi grejeta le leča in čičerika, med žiti pa so izjeme rž, ajda, proso in rjavi riž. Prosena kaša s suhim sadjem ali kos rženega kruha z mandljevim maslom sta zato dobra izbira za zimski zajtrk. Pri sladkanju se je z vidika toplote najbolje odločiti za melaso in med, saj naj bi beli sladkor izrazito hladil.
Oznaka, da neko živilo hladi, nikakor ne pomeni, da ga bi morali pozimi prenehati uživati. Takšno razvrščanje živil v skupine le svetuje, v prid katerim bi se morala nagibati naša prehrana glede na temperature in naše počutje. Izrazit hlad bomo na primer občutili, če bodo naš zajtrk sestavljali kos pšeničnega kruha z marelično marmelado in kozarec ananasovega soka, če pa sadni sok zamenjamo z mandljevim mlekom, bo hladilni učinek takšnega obroka občutno zmanjšan. Zadevo enostavno rešimo, če običajnim obrokom dodajamo različne začimbe – tudi če je sestavljen iz »hladilnih« živil, bo imel takšen obrok večji grelni vpliv.
Primeri zajtrkov, ki grejejo:
- ajdova kaša s suhimi marelicami, vaniljo in mandlji;
- rženi kruh z mandljevim maslom;
- prosena kaša s kokosovim mlekom, cimetom in suhimi brusnicami;
- hruškov kompot s kardamomom;
- nekaj zrelih kakijev, pretlačenih z žlico kakava v prahu;
- riževi napihnjenčki z lešnikovim mlekom in banano.
Recept za čaj, ki ogreje
- 1 žlica klinčkov,
- 1 žlica celega kardamoma,
- 1 žlica janeža,
- pol cimetove paličice,
- manjša pest jagod goji.
Klinčke, kardamom in janež zdrobimo v možnarju, če tega nimamo, pa si pomagamo s kavnim mlinčkom. Vzamemo četrt žličke zdrobljene začimbne mešanice (preostanek shranimo za naslednjič), jo prelijemo s skodelico vrele vode, dodamo cimetovo paličico in nekaj jagod goji ter pustimo stati približno 10 minut. Čaj nato precedimo in osladimo z žlico javorjevega sirupa, jagode goji pa pozobamo za povrh.
