Predvsem v urbanem prostoru so zelene površine izjemnega pomena. Ne le vizualno, saj hkrati izboljšujejo klimo samega mesta in kažejo na visoko ekološko zavest kraja. Vsekakor pa ozelenitev strehe sodi tudi na deželo, kjer se na ta način objekt lahko lepo spoji s svojim naravnm okoljem. V enem in drugem primeru je lahko ekološka alternativa strešne kritine, ki hkrati nudi tudi možnost pridelave določenih koristnih rastlin. Ozelenitev strehe je tako trend, ki je vedno bolj prisoten tudi pri nas, saj pomeni ne le kakovostno preživeti prosti čas, temveč celo morda kakovosten način prehranjevanja.
Tehnologije za ozelenitev strehe
Tehnično gledano sta na voljo dva načina ozelenitve strešin – intenzivni in ekstenzivni. Prvi način predvideva zasaditev bujnega rastja v obliki travnih mešanic, drugi pa zasaditev na vročino in pomanjkanje vlage odpornih vrst rastlin, kot so na primer sedumi. Možna pa je seveda tudi vmesna različica, ki omogoča celo gojenje določenih vrst zelišč.
Tehnologije ozelenjevanja streh so se razvile kot naravna alternativa obstoječim kritinam, najbolj v razmahu pa je ozelenjevanje ravnih strešin, saj ozelenitev pomeni optimalno zaščito hidroizoalcije, ki je pri ravnih strehah lahko sicer problematična. Z ozelenitvijo se ta zavaruje pred vremenskimi vplivi, hkrati pa ima že omenjene pozitivne učinke: naravni videz z možnostjo celo pridelave določenih vrst rastlin, v omejenem obsegu nudi celo uporabo površine za druženje (ne pri ekstentzivni zazelenitvi s sedumi) oziroma možnost dodatnega izoliranja strešine, odvisno od količine in izbranega tipa substrata.
Vsaka ozelenitev predvideva najprej torej kakovostno hidroizoliranje površine in primerno zasnovo odtekanja meteornih vod. Nadalje se je glede na naklon strehe treba odločiti za pravilno izbiro rastlin, po potrebi tudi za sistem namakanja. Pri tem naj opozorimo, da je pri naklonih nad 10 stopinj težko zagotoviti enakomerno navlaženost rastja oziroma da je v primeru želje po intenzivni zazelenitvi treba upoštevati dejstvo, da bodo količine substrata in dodatna obtežitev zaradi padavin močno vplivali na statično nosilnost objekta. Zato skorajda velja pravilo, da je ekstenzivno zazelenitev mogoče naknadno izvesti skorajda na vsaki strešini, intenzivno pa je treba predvideti že v samem projektu.
Za pravilno odtekanje meteornih vod je treba izvesti zelo dober drenažni sloj, ki bo omogočal nemoteno pronicanje prekomerne količine padavin v odtoke. Da ne bi prišlo do zamašitve tega sistema, ga je treba zaščititi pred substratom s primerno gostim filcem. Sestava rastnega substrata je odvisna od tipa zazelenitve oziroma od vrste rastlin, ki bi jih želeli imeti na svoji strešini. Zagotovo najbolj enostavna je montaža že pripravljene ruše s sedumi za ekstenzivno zazelenitev. Proizvajalci teh imajo v svoji ponudbi tudi podrobno dodelane sistemske rešitve tako za odvodnjavanje kot tudi za morebitno izoliranje strešine. Izvedbe pa se lahko z dovolj vrtnarskimi izkušnjami lotite tudi sami, medtem ko naj se z izvedbo hidroizolacije, primerne toplotne izolacije in z namakalnimi ali odtočnimi detajli pozabava za to strokovno uposobljeno osebje.
Ekstenzivna ozelenitev strehe
Tovrstni način ozelenjevanja ravnih streh je danes najbolj pogost. Imenujemo ga ekstenzivna ozelenitev, saj ponuja bivalno klimo, ki omogoča preživetje le tistim rastlinam, ki prenesejo velike temperaturne razlike, sušo in vročino – pogoje torej, ki so podobni puščavskemu okolju. Najprimernejše vrste rastlin za ekstenzivno zasaditev z eno besedo imenujemo sedumi, zanje pa so značilni mesnati listi, v katerih se zbira voda, kar ohranja rastlino skozi daljše obdobje. Sedumi vsake toliko tudi prečudovito zacvetijo v lepih rumenih, rdečkastih ali belih naravnih odtenkih. Tovrstnim razmeram pa so prilagojene tudi določene vrste trav. Rastline lahko dobite v obliki mešanice semen skupaj s primerno mešanico substrata ali pa kot plošče oziroma rušo za polaganje, kot smo vajeni pri »izdelavi« zelenic. Tako ustvarite na svoji strešini vizualno izjemno raznoliko »pokrajino«, za katero pa velja, da žal ni pohodna.
Da bi lahko preživele na strešini, jim je nad plastjo filca treba zagotoviti 5–10 cm debela plast mešanice zemlje in ekspandirane gline. Medtem ko bo zemlja dajala hranila za rast, bo ekspandirana rastlina – kot to sicer poznamo iz gojenja lončnic – zadrževala določeno količino vlage tudi v obdobju z manj padavinami. Ozelenitve v tako tankem sloju so primerne le za ravne strešine. V primeru naklona do 10 stopinj je treba povečati rastno plast, in sicer na 15–20 cm. Takšna debelina pa že omogoča, da lahko vanjo zasadimo kaj bolj koristnega, in sicer zelišča, ki so dovolj odporna proti suši (majaron, timijan, drobnjak in podobno).
Intenzivna ozelenitev strehe
Če pa ste si na strehi zamislili kaj bolj bujnega, kot je na primer travnik ali celo manjši park oziroma kotiček za preživljenja prostega časa, pa je treba uporabiti znanje in tehnologije intenzivne zazelenitve strešin, primerne tako za ravne strehe kot za naklon do 30 stopinj. Montaža osnovnih elementov (posebna protikoreninska hidroizolacija, toplotna izolacija, odvodnjavanje, morebitno namakanje) poteka podobno kot pri ekstenzivni ozelenitvi, bistvena sprememba pa je v rasti plasti. Ta se namreč poveča vse do 50 cm v primeru trav oziroma 100 cm v primeru grmičevja in pritlikavih dreves. Slednje se lahko izvedete kot neke vrste park, z vmesnimi pohodnimi predeli oziroma terasami za poležavanje, ki vam bodo omogočili vzdrževanje.
Medtem pa travnate površine z rastno plastjo 20–50 cm lahko zasadite po celotni površini, saj je ta za razliko od ekstenzivne ozelenitve pohodna in tudi mora biti, ker je površino treba kositi oziroma vsake toliko pregledati, da se vanjo ne zasadi za strešino neprimerna ali pretirano agresivna rastlina, ki bi z globokimi koreninami lahko uničila plast hidroizolacije. V primeru naklona strešine nad 10 stopinj je treba poskrbeti za zadrževalnike vlage, ki bodo omogočili enakomerno zadrževanje vlage po vsej površini. Pri intezivni ozelenitvi strešine je treba biti le pozoren na težo vsega vgrajenega materiala in bodisi povečati nosilnost obstoječe konstrukcije, v primeru novogradnje pa to upoštevati pri statičnih izračunih.
V primeru intenzivne ozelenitve lahko v rastno plast posejete katerokoli travno mešanico, odvisno od želenega izgleda. Upoštevajte le morebitna navodila za vzdrževanje oziroma mešanico trav izberite glede na možnost dostopa do zelene strešine. Zelo zanimiva pa je tudi možnost ponovne uporabe lokalne travnate ruše, ki se pred izkopom oziroma gradnjo odstrani s parcele, po končani gradnji pa položi nazaj na streho. Z nekaj opore seveda, dokler se rastline ponovno ne vrastejo.
Primerjava
Vseeno pa obstaja dve tehnični razliki med intenzivno in ekstenzivno zazelenitvijo. Prva ima tanjšo, a s tem lažjo plast, je manj izolativna, zato je vgradnja dodatne izolacije nujno potrebna. V primeru uporabe 20-centimetrskega sloja ali več pa se ta že lahko upošteva pri izračunu toplotne prevodnosti same sestave. Razlika je tudi v tem, da je rastna plast ekstenzivne zazelenitve homogena oziroma mešanica zemlje in ekspandirane gline ali kakšnega drugega anorganskega materiala za zadrževanje vode, pri intenzivni zazelenitvi pa se predlaga izvedba v dveh plasteh, pri čemer se plast ekspandirane gline lahko že šteje kot izolativni sloj.
V plasti zemljine pa lahko rastline nemoteno ustvarijo svoj praviloma globlji koreninski sistem kot na primer pri sedumih. Iz tega torej tudi sledi, da bi bila intenzivna ozelenitev primernejša za strešine z večjim naklonom, saj koreninski sistem podobno kot pri ozelenitvah brežin pomaga pri zadrževanju materiala na površini pod naklonom. Povezana zemljina brez dodatkov pa pomeni tudi čvrstejši zadržvalnik vlage. Iz tega nekako tudi sledi, da je morda intenzivna ozelenitev primernejša za podeželske objekte, kjer se plast trave na strešini lepo vkomponira v sicer že naravno okolje.
Ekstenzivna ozelenitev pa se je izkazala kot odlična alternativa tako za ozelenjevanje pomožnih objektov, kot so garaže in nadstreški, še bolj pomembna pa je v mestih, in sicer za ozelenitev ravnih streh številnih večstanovanjskih objektov, saj s svojo sposobnostjo čiščenja zraka ne le pozitivno vpliva na okolje, temveč bistveno zmanjšuje stroške sicer zahtevnega vzdrževanja ravnih streh, kjer je običajno nameščena le bitumenska hidroizolacija, posuta s peskom, ki pa zaradi sprememb v temperaturi čez dan in letne čase ter zaradi visokih temperatur poleti zelo hitro razpada.
Kaj pa rastline? Bujna trava zahteva najmanj 20 cm in vse tja do 50 cm zemlje, pod njo je zaželeno posuti še nekaj ekspandirane gline za akumuliranje vlage v dolgih sušnih dneh. Zelišča (majaron, timijan, drobnjak in podobno) ter druge koristne rastline (npr. barvilna kamilica anthemis tinctoria) bi se zadovoljili tudi s 15 cm mešanice zemlje in ekspandirane gline, pri čemer bi bilo zaželeno, da bi bila zemlja bolj ilovnata, kar ravno tako zadržuje vlago. Na zelo tankih plasteh tovrstne mešanice (do 10 cm) ali v izolacijskih ploščah s posodicami za rastline pa preživijo tako imenovani sedumi, ki so pravzaprav neke vrste listni kaktusi, ki prečudovito cvetijo in v svojih listih hranijo vodo za sušne dni, kot so npr. sedum lydium – beli cvet, sedum reflexum – rumeni cvet, sedum cauticolum – rdečkasti cvet in še bi lahko naštevali. Lahko pa se odločimo tudi za sušnim razmeram prilagojene vrste trav (npr. festuca ovina) in nageljnov (dianthus carthusianorum, dianthus deltoides).
Ozelenitve drugih površin na objektu
Zelo zanimiv in okolju prijazen ter vedno bolj aktualen zelen element v urbanih mestih pa so tudi zelene fasade, ki ne le vizualno in klimatsko vplivajo na samo mestno okolje, temveč lahko objekt poleti varujejo pred vročino. Pozimi, ko listje odpade, pa ponovno dovolijo soncu, da zagreje objekt in nas napoji s še kako potrebno energijo. Seveda je v ta namen treba izbrati primerne rastline. Velika večina se vas ob besedi zelena fasada spomni na zelo invazivne rastline, kot je na primer bršljan, ki po navadi raste neposredno na objektu in lahko tu pa tam povzroči tudi kakšno težavo, predvsem v primeru gradnje z naravnimi materiali. Veliko bolje je, če se odločimo za divjo trto, ki ni zimzelena rastlina.
Najbolj pravilno pa je tudi, da se za samo zazelenitev naredi od objekta ločena konstrukcija, ki služi torej le za zastirko objektu. Če pa je fasada objekta razgibana že v sami osnovi, ti zamiki lahko ponudijo možnost vgradnje različnih korit in sistemov za točkovno zasaditev z rastlinami po izboru. Pomembno je le, da so avtohtone in bodo lahko preživele v našem okolju.
Nadalje je zanimiv urbani vrt mogoče izvesti tudi s pomočjo ograje. Zaradi klime, ki jo ustvarjajo rastline in njihova praviloma višja vlaga, se ne priporoča kombiniranje z lesom, temveč izberite raje na vlago odpornejše materiale, kot so beton ali betonski zidaki, les pa uporabite raje za kaj žlahtnejšega, kot je na primer terasa ali pohištvo. Ograjo lahko izdelate iz zidakov, ki so že sami po sebi korita, lahko pa korita nanje navesite naknadno in si v njih uredite pravi zeliščni ali cvetlični vrt, ki vas bo razveseljeval čez vse leto.
