Gloucestershire Old Spot je ime prašiča, ki ima po novem status zaščitene živali.
Odločitev evropskih avtoritet je neke vrste zmaga za rejce, ki se že dolga leta borijo za to, da bi zaščitili svojo redko vrsto živali. S tem pa so kmetovalci in prodajalci po Evropi dobili prepoved zavajanja.
Regulacija pa hkrati tudi zavaruje kupce, oziroma jim nudi neke vrste jamstvo, saj sedaj točno vedo kaj lahko pričakujejo in kaj kupujejo s tem, ko kupijo določen izdelek ali žival.
Trenutno obstajajo tri vrste evropskega zaščitnega statusa. Najbolj znan je ‘Protected Designation of Origin’, s katerim se dokazuje, da je določena hrana proizvedena, procesirana in pripravljena na določenem področju.
Drug takšen certifikat je ‘Protected Georgaopchical Indictation’, ki dokazuje, da je določen proizvod z nekega omejenega področja, vendar pa so lahko dodatne surovine z nekod drugje.
Tretji certifikat se imenuje ‘Traditional Speciality Guaranteed’, katerega je dobila omenjena vrsta prašiča. S tem pa se dokazuje, da je določena vrsta z nekega točno določenega kraja oz. področja, hkrati pa je bila ta vrsta vzrejena z tradicionalnimi metodami in tehnikami, značilnimi za to področje.
V primerjavi z klimatskimi napravami so ventilatorji veliko cenejši in porabijo 90 % manj energije.
Za manj škode okolju je torej vsekakor bolj priporočljiva uporaba ventilatorjev. Res je, da se morda nekaterim to ne zdi dobra rešitev, saj klimatske naprave hitreje ohladijo prostor, vendar pa lahko tudi navaden ventilator ohladi prostor tudi za sedem do deset stopinj.
Da, drži da so klimatske naprave vsekakor bolj udobne, vendar pa so po drugi strani klimatske naprave izredno energijsko potrošne, hkrati pa temeljijo tudi na florokarbonih, ki škodujejo ozonski plasti. Prav tako pa so klimatske naprave v primerjavi z ventilatorjem razmeroma drage, kar je še ena pozitivna stran navadnih ventilatorjev.
Ventilator z oznako Energy Star je vsekakor dobra izbira. Še boljša izbira pa so stropni ventilatorji, ki še so še bolj zmogljivi kot navadni samostoječi. Seveda pa vseeno ne pozabite ugasniti ventilatorja, ko ga ne potrebujete.
Ekologija je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Okolje organizma vsebuje njegovo fizično naravno bivališče (habitat), ki ga lahko opišemo z vsoto krajevnih samovzniklih dejavnikov kot sta podnebje in geologija in tudi drugih organizmov, ki si bivališče delijo. Pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sončna svetloba). Preučuje prilagoditve življenjskim razmeram, kjer organizmi živijo. Znanstvenik, ki deluje na področju ekologije, je ekolog.
Kadar govorimo o konkretni vrsti ali drugem taksonu, pomeni ekologija skupek vseh interakcij tega taksona z živim in neživim okoljem, torej habitat, kjer lahko živi, njegovi plenilci, zajedavci, plen idr. V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo ožje področje okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje.
Sistemska ekologija – je področje ekologije, ki pri preučevanju povezav med različnimi prvinami ekoloških sistemov uporablja matematične metode. Sistemska ekologija se ukvarja z raziskovanjem preprostih sistemov (odnos plenilec – žrtev), kot tudi z raziskovanjem sestavljenih sistemov (raziskovanje pokrajin). Kadar se poslužuje matematičnih metod ustvarja modele ekoloških sistemov in preučuje različne medsebojne povezave sestavnih delov sistema. Analiza modelov omogoča določitev manjkajočih segmentov ekološke vede glede na modelirane sisteme, lahko pa tudi spodbuja in usmerja k natančnejšim raziskavam.
Predstavili so novi koncept hladilnika, ki ne porablja električne energije, ampak uporablja snov podobno gelu, ki je brez vonja, s pomočjo katere ohranja hrano svežo.
Hladilnik Bio Robot Refrigerator je oblikoval Yuriy Dimitriev, ki je trenutno polfinalist pri Electorluxovem natečaju. Bio Robot v osnovi nima motorja, kompresorja in ostalih standardnih električnih komponent, namesti tega je napolnjen z zelenim biopolimernim gelom.
Hrano, ki jo želimo ohraniti enostavno potisnemo v ta gel, ki celoten proizvod objame, s čimer ustvari hrano zavaruje pred zunanjimi vplivi in loči en proizvod od drugega.
Oblikovalec je povedal, da so prednosti takšnega hladilnika naslednje: tiho delovanje, brez elektrike, hladilnik je štirikrat manjši od navadnega, odsotnost neprijetnih vonjav, horizontalna ali vertikalna postavitev proizvodov, …
V prihajajočih poletnih dneh se bo prilegla osvežitev, za kar pa odlično poskrbi osvežilna pijača imenovana ledeni čaj, zato vam predstavljamo nekaj receptov odličen ledeni čaj.
Smoothie iz ledenega čaja (za 2 kozarca)
2,5 dl ohlajenega čaja z močno aromo
1,5 dl limoninega jogurta
jogurt in čaj v mešalniku mešamo približno 20 sekund
nato mešanico prelijemo v ohlajene kozarce in okrasimo z rezino limone.
Poletni ledeni punč (za približno 24 kozarcev za punč)
5 dl močnega ohlajenega čaja
10 dl jabočnika
0,5 dl sveže stisnjenega limoninega soka
10 dl ohlajenega ingverjevega soka
zmešajte čaj, jabolčnik ter limonin sok v bovlo
preden ponudite dodajte ledene kocke ter ingverjev sok
okrasite z rezinami limone.
Ledene kocke z okusom
Dodajte nekaj okusa vašemu ledenemu čaju s tem, da zmrznete limonado, breskvin nektar ali pa katerkoli drugo prilubljeno pijačo v ledene kocke.
Te kocke lahko nato dodate ledenemu čaju, ta pa bo ohranil okus, ko se bodo kocke stalile. Prav tako pa je odlično, če zamrznete v kocko kakšne manjše gozdne sadeže, kar bo dalo ‘končnemu izdelku’ dober izgled okus ter tudi malce barve.
Zakaj se ne bi sladkali s proseno kašo, kaljeno piro z oreščki, sladicami na osnovi suhega sadja in oreščkov? Naši predniki so takšne recepture preizkušali skozi tisočletja.
Kako se lahko sladkamo bolj zdravo?
Šele v tem stoletju pa smo se odločili biti bolj pametni od narave in to nas zdaj stane zdravja. Če uživamo žita v čim bolj celoviti obliki, se bo telo dalj časa ukvarjalo z njihovo predelavo, zaradi česar bo sladkor prehajal v kri postopoma in v daljšem časovnem obdobju. Zato je zdrob vedno boljši od izdelkov iz moke, cela zrna pa so (pod pogojem, da imamo normalno prebavo) boljša rešitev od zdroba. Zapomnite si, da so tudi kuhane sladice veliko lažje prebavljive od pečenih, saj je v njih že velik delež vode, ki je razredčila koncentracijo škrobov. Zato so kuhane kaše zelo zdrava sladica, ki vam bo omilila potrebo po bolj pregrešnih oblikah.
Ločevalne diete vam želijo olajšati prebavo tako, da beljakovin ne bi zaužili v kombinaciji z ogljikovimi hidrati. Vendar pa v praksi prav beljakovine znižujejo glikemični indeks in upočasnjujejo dvig sladkorja v krvi. Zato sladicam dodajamo kreme na osnovi sojinega deserta, sojino smetano ali v kreme primešamo tofu (sojin sirček).
Kjer koli je to možno, sladkor v sladicah zamenjamo s suhim sadjem. Najbolj primerne in najcenejše so rozine. Vsebujejo pretežno sadni sladkor z nizkim glikemičnim indeksom. Tam, kjer ni primerno, da bi jih dodali v kosu, jih lahko namočite, zmeljete in vmešate v kreme ali z njimi, namesto z marmelado, namažete peciva. Na enak način se v kremah odlično obnese »marmelada« iz suhih sliv ali marelic.
Dodajanje začimb zmanjšuje potrebo po sladkorju. Brbončice so zadovoljne s polnim okusom in še opazijo ne, da ste dodali manj sladkorja kot ponavadi. Začimbe, ki sodijo k zimskim sladicam, so cimet, kardamom, klinčki, muškatni orešček, vanilja in janež. Ne bodo izboljšali le okusa vaših sladic, temveč bodo olajšali tudi delo vaši prebavi.
Sadni sladkor
Fruktoza ali sadni sladkor ima najnižji glikemični indeks, zaradi česar je najmanj obremenilen za našo trebušno slinavko. Mnogi zmotno menijo, da beseda sadni sladkor pomeni, da je fruktoza pridoblsladkor1jena iz sadja. To v večini primerov ne drži. Gre za obliko sladkorja, ki je sicer pogosta v sadju, vendar jo najdemo tudi drugje. Fruktoza, ki jo kupujemo v trgovinah, je praviloma pridobljena iz koruze, zato je pomembno preveriti, da gre za koruzo, ki ni gensko spremenjena.
Sadni sladkor v svoji čisti obliki najdemo v sadju, koncentriranih sadnih sokovih ali naravnih sadnih sirupih (brez dodatkov, seveda).
Okus fruktoze je le malo drugačen od belega sladkorja, vendar nekatere moti vsaka sprememba okusa. Fruktozo lahko neboleče vpeljete v domačo kuhinjo ali pisarno na naslednji način. Prvi teden v skodelico za sladkor zmešajte 1/3 fruktoze in 2/3 belega sladkorja. Naslednji teden dvignite delež fruktoze na 2/3. Tretji teden pa lahko postrežete samo fruktozo in vsi bodo svojo kavo, čaj in napitke sladkali na veliko bolj zdrav način, ne da bi opazili spremembo v okusu. Fruktozo lahko uporabljate pri pripravi sladic skoraj enako kot beli sladkor.
Nekaj navodil si je kljub vsemu treba zapomniti: Fruktoza je bolj sladka kot beli sladkor. Namesto pet žlic belega sladkorja uporabite štiri žlice fruktoze. Pri kuhanih sladicah ni omejitve (pudingi, premazi, džemi, kompoti itd.). Pri sladicah, ki jih pečemo in pri katerih je v masi več kot 1/3 sladkorja, fruktoza ni primerna. Njena točka taljenja je nižja od točke sladkorja in zato lahko karamelizira (pecivo postane trdo in rjave barve). To pa lahko izkoristite pri peki palačink. Če boste v testo dodali nekaj fruktoze, bodo palačinke bolj hrustljave.
Najboljši so tekoči sladkorji
Mnoge šole zdrave prehrane učijo, da so edine sprejemljive oblike sladkorja takšne, ki niso kristalizirane. V naravi je sladkor vedno v tekoči obliki (v sadju ali v naravnih sirupih), zato se med najbolj zdrava sladila uvrščajo tista, ki iz narave le prevzamejo ta sladkor v naravni obliki. Takšna sladila so javorjev, palmov in agavin sirup ter zgoščeni jabolčni in hruškov sok. (Pozor: V to skupino nikakor ne sodijo umetna sladila, ki jih prav tako ponujajo v tekoči obliki!)
Javorjev sirup je najboljši dokaz narave, da sladkor ni nujno greh. Je bogat z minerali in očiščujoče deluje na organizem. Slaba novica pri naravnih sirupih je le njihova cena, vendar procesa pridobivanja sirupov nikakor ne moremo primerjati z masovno proizvodnjo sladkorja. Javorjev sirup pridobivajo iz soka javorjevih dreves, ki morajo biti stara med 40 in 80 let. Sezona se začne, ko nočne temperature padejo pod 0 oC, kar je v Kanadi med novembrom in marcem. Iz enega drevesa od štiri do šest tednov črpajo sok, ki vsebuje le 3 % sladkorja. Šele po 72 urah kuhanja dobi sirup želenih 64 % sladkorja. Iz enega drevesa na leto načrpajo okrog 40 litrov soka, kar omogoči pridobivanje le enega litra sirupa.
Po videzu in okusu pa javorjev sirup delimo na štiri kategorije. GRAD AA je najsvetlejše barve in najblažjega okusa. GRAD A, ki ga dobite v naših trgovinah, je temnejši in močnejšega okusa. Grad B je še temnejši in še močnejšega okusa. GRAD C pa je po okusu in videzu podoben temni melasi. To izjemno okusno sladilo je tudi bogat vir magnezija in selena. Zaradi njegove cene je najbolje, da ga dodajate sladicam, kot so palačinke, sadne solate, sladoledi ali kuhane žitne jedi. Odličen je tudi v domačih piškotih. Enako kot agavin sirup ima tretjino manj ogljikovih hidratov in tretjino nižji glikemični indeks od belega sladkorja.
Agavin sirup pridobivajo iz rastlin agave, starih med osem in deset let. To je eno od redkih naravnih sladil, ki v telesu deluje bazično, kar pomeni, da nas ne zakisa. Ena čajna žlica agavinega sirupa je enako sladka kot ena žlica sladkorja. Njegov glikemični indeks je za tretjino manjši od belega sladkorja, obenem pa daje enako sladkost in tretjino manj ogljikovih hidratov. Je zelo dobrega okusa, kot raztopljeni sladkor z nekaj limone, in se zato dobro ujema s skoraj vsemi sladicami brez omejitev. Lahko ga dodate povsod, kjer ste do zdaj uporabljali sladkor. Če delate biskvite z jajci, ga lahko stepete z beljaki. Kljub temu, da »sneg« ne bo tako trd kot ponavadi, bo biskvit enako uspel. Ker vsebuje nekaj kisline, ni uporaben le pri pudingih, ali kavi z mlekom, saj lahko sesiri mleko.
Melasa je temen, gost sirup, po videzu podoben medu, ki je stranski produkt pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Je prava zakladnica hranilnih snovi (vsebuje magnezij, železo, baker in mangan ter vitamine skupine B). V eni žlici melase je trikrat več železa kot v jajcu in več kalcija kot v kozarcu mleka.
Tudi pri melasi obstaja več vrst. Najbolj zdrava je tista najtemnejša, ki je rahlo grenkega okusa. Svetla melasa je bolj sladka, vendar manj bogata z vsemi navedenimi vitamini in minerali. Zaradi veliko rudnin je to eno izmed redkih sladil, ki vas ne zakisa. Melasa se odlično ujame s kislimi okusi (npr. pomaranče, limone, šipkov čaj). Če jo dodajate v kuhane kaše, lahko uporabite naslednji trik. Jedi dodajte dve žlički melase in žličko čokolade v prahu (ali ustrezno količino temne čokolade). Melasa in čokolada se dobro ujemata in skupaj dajeta okus po grenki čokoladi. Tako bodo tudi otroci pojedli zdrob ali ovseno kašo s »čokolado«. Ovsene kosmiče lahko skuhate tudi na vodi in jim dodate pomarančni sok ter žlico melase. Ta kombinacija se odlično obnese.
Na policah z zdravo prehrano vse pogosteje najdemo tudi rižev in ječmenov slad. Pridobivajo ju z vrenjem riževih (brez glutena) oziroma ječmenovih zrn. Če ob sladu ne želite uživati še kemije, s katero so žita danes obdelana, izbirajte slad iz ekološke pridelave.
Zgoščeni jabolčni ali hruškov sok je cenovno najbolj ugodna alternativa sladkorju. Ima okus po sadju, iz katerega je pridobljen. Dejansko je to sok, ki mu je odvzet delež vode. Iz osmih litrov jabolčnega soka tako pridobivajo en liter zgoščenega soka. Če ga zmešate z osmimi decilitri vode, boste imeli naravni jabolčni ali hruškov sok. Zgoščenega ga lahko dodajate sladicam namesto sladkorja. Tri žlice zgoščenega soka so po sladkosti enake dvema žlicama sladkorja. Idealno se poda vsem sladicam, v katerih uporabljamo sadje (jabolčni zavitki, pite, sadne rezine itd.).
Povišan krvni pritisk ali hipertenzija je najpogostejša kardiovaskularna bolezen in velik svetovni problem. To je tiha in zahrbtna bolezen, ki danes ogroža tako odrasle kot tudi že otroke in jo običajno odkrijemo povsem slučajno, ko je največkrat že povzročena škoda na srcu, možganih, ledvicah, očeh in krvnim žilam. Prav zato zdravniki priporočajo, da spoznate nekaj naravnih in zdravih metod za zniževanje krvnega pritiska in ohranjanje celotnega zdravja.
Meditacija je odlična metoda za zmanjševanje stresa in ponuja številne koristi za zdravje. Glavna zdravstvena prednost je prav zniževanje krvnega pritiska. Če menite, da je meditacija prevelik izziv za vas, vedite, da obstajajo različne vrste meditacije, od katerih mnoge vsebujejo lahke in enostavne strategije za začetnike.
Joga je odlična za telo, um in seveda za krvni pritisk. Glede na vašo gibčnost obstaja veliko število različnih nivojev joge, zato lahko izberete tistega, ki vam popolnoma ustreza in vam ne povzroča prevelikih naporov.
Progresivna relaksacija mišic. Raziskave so pokazale, da je ta tehnika, ki jo je leta 1930 prvi opisal dr. Edmund Jacobson, zelo uspešno orodje v borbi s stresom in povišanim krvnim pritiskom. Tehniko progresivne relaksacije, pri kateri vsak posameznik vsako skupino mišic zbrano in nadzorovano stiska 7 do 10 sekund in nato sprošča 15 sekund, lahko izvaja doma ali na delovnem mestu, pomembno je le, da jo izvajamo v mirnem okolju brez zunanjih motenj.
Dihalne vaje so enostavna in najbolj popularna metoda zmanjševanja stresa, še posebno zato, ker se lahko izvaja kjerkoli. Če se znajdete v prepiru z drugo osebo ali pa se borite s časovnimi obveznostmi, lahko nemudoma izvedete dihalno vajo in se umirite. Glede na dejstvo, da je pri izvajanju vaje pozornost usmerjena na dihanje, je seveda priporočljiva tudi v primeru povišanega krvnega tlaka.
Terapija s plesom. Že nekaj časa je znano, da glasba zdravi stres, stimulira telo in um. Terapija z glasbo se vedno bolj uveljavlja v zdravstvenih ustanovah z namenom, da bi bolnikom lajšali bolečine in skrajšali čas ozdravitve. Poslušanje glasbe lahko upočasni ali pospeši fiziološke procese, dokazano pa je tudi, da uspešno znižuje krvni pritisk, zaradi česar ljudje zbolevajo za angino pectoris ali aterosklerozo oziroma jih lahko prizadene srčni infarkt, možganska kap, poškodba ledvic ali številne druge bolezni.
V nekaterih pokrajinah, ki so oddaljene od morja, pogosto primanjkuje joda, posebno v rastlinah. V morskih ribah in rastlinah ob morju pa je joda veliko.
Pomanjkanje joda povzroča povečanje ščitnice, s tem pa se zmanjša nastajanje ščitniških hormonov. Taki ljudje se počasneje premikajo in lenobno mislijo, zelo inteligentni ljudje pa so videti takšni, kot bi bili duševno prizadeti. Zato danes v mnogih državah kuhinjski soli dodajajo jod. Uživanje rib lahko izboljša počutje in pomaga, da hitreje mislimo. Zato ljudje pravijo, da so ribe hrana za možgane.
Mnoge živali lahko zaznajo človeški strah, vendar ne na način, kot si morda predstavljamo. Živali ne “vohajo” strahu v dobesednem smislu, temveč lahko zaznajo subtilne spremembe v našem vedenju, telesnem jeziku in kemičnih signalih, kot so vonji, ki jih oddaja naše telo, ko smo prestrašeni.
Kako živali zaznajo človeški strah?
Ko smo prestrašeni, naše telo sprošča določene hormone, kot sta adrenalin in kortizol. To so hormoni stresa, ki pripravijo telo na odziv “boj ali beg”. Ko smo v stresu, se poleg povečanega srčnega utripa in dihanja spremeni tudi sestava našega znoja, saj začne telo sproščati različne kemikalije, ki jih živali z izjemnim vohom lahko zaznajo. Na primer, psi, ki imajo zelo občutljiv voh, lahko vohajo te kemične spremembe in tako zaznajo, da je nekdo prestrašen ali pod stresom.
Pasje sposobnosti zaznavanja strahu
Psi so verjetno najbolj znani po tem, da lahko zaznajo človeški strah. Njihov izjemno občutljiv voh jim omogoča, da zaznajo tudi zelo majhne kemične spremembe v našem telesnem vonju. Poleg tega so psi zelo pozorni na naš telesni jezik. Če smo živčni ali prestrašeni, spremenimo svojo držo, gibanje in ton glasu. Psi lahko vse te subtilne spremembe opazijo in se na podlagi tega odzovejo.
Nekateri psi lahko na strah reagirajo s skrbjo in tolažbo, medtem ko lahko druge živali, kot so agresivni ali obrambni psi, naš strah zaznajo kot znak šibkosti in postanejo bolj napadalni.
Mačke in zaznavanje strahu
Tudi mačke so sposobne zaznati človeški strah, čeprav so po naravi manj odzivne kot psi. Mačke prav tako zaznajo spremembe v telesnem vonju in vedenju svojega lastnika. Vendar pa bodo mačke, namesto da bi pokazale skrb ali napadalnost, pogosto ohranile distanco ali postale bolj oprezne, če zaznajo, da je nekdo prestrašen.
Druge živali in njihov odziv na strah
Različne živali zaznavajo in reagirajo na človeški strah na različne načine. Konji, na primer, so zelo občutljivi na človekova čustva in lahko zelo hitro opazijo, če je jahač prestrašen ali živčen. Ker so konji po naravi plenilske živali, so izjemno pozorni na kakršno koli grožnjo in bodo pogosto reagirali na človekov strah z živčnostjo ali nemirom.
Podobno lahko tudi druge živali, kot so ptice in glodalci, zaznajo stresne hormone ali spremembe v telesnem jeziku in se odzovejo z begom ali previdnostjo.
Kako zaznavanje strahu vpliva na vedenje živali?
Odziv živali na zaznani človeški strah je odvisen od vrste živali in njihovih preteklih izkušenj z ljudmi. Pri hišnih ljubljenčkih, kot so psi, lahko zaznavanje strahu vodi do povečane zaskrbljenosti ali zaščitniškega vedenja. Živali, ki so po naravi plenilci, lahko strah razumejo kot znak ranljivosti in na to reagirajo bolj agresivno ali previdno.
Po drugi strani pa bodo divje živali, ki zaznajo človeški strah, pogosto postale bolj previdne ali napadle le, če se počutijo ogrožene. Živali, kot so volkovi ali medvedi, so znani po tem, da se umaknejo, če zaznajo, da so ljudje prestrašeni, ker vedo, da prestrašeni ljudje lahko predstavljajo nevarnost.
Kako lahko upravljamo svoj strah okoli živali?
Ker lahko živali zaznajo človeški strah, je pomembno, da ostanemo mirni in samozavestni, kadar smo v bližini živali. Zadrževanje strahu pomaga preprečiti stresne reakcije pri živalih. Če se znajdete v situaciji, kjer vas je strah določene živali, je najbolje, da ohranite mirno vedenje, počasi umaknete svoj pogled in se mirno oddaljite.
Odločitev evropskih avtoritet je neke vrste zmaga za rejce, ki se že dolga leta borijo za to, da bi zaščitili svojo redko vrsto živali. S tem pa so kmetovalci in prodajalci po Evropi dobili prepoved zavajanja.
V primerjavi z klimatskimi napravami so ventilatorji veliko cenejši in porabijo 90 % manj energije.
Kadar govorimo o konkretni vrsti ali drugem taksonu, pomeni ekologija skupek vseh interakcij tega taksona z živim in neživim okoljem, torej habitat, kjer lahko živi, njegovi plenilci, zajedavci, plen idr. V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo ožje področje okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje.
Hladilnik Bio Robot Refrigerator je oblikoval Yuriy Dimitriev, ki je trenutno polfinalist pri Electorluxovem natečaju. Bio Robot v osnovi nima motorja, kompresorja in ostalih standardnih električnih komponent, namesti tega je napolnjen z zelenim biopolimernim gelom.
Smoothie iz ledenega čaja (za 2 kozarca)
Šele v tem stoletju pa smo se odločili biti bolj pametni od narave in to nas zdaj stane zdravja. Če uživamo žita v čim bolj celoviti obliki, se bo telo dalj časa ukvarjalo z njihovo predelavo, zaradi česar bo 
Javorjev sirup
Meditacija je odlična metoda za zmanjševanje stresa in ponuja številne koristi za zdravje. Glavna zdravstvena prednost je prav zniževanje krvnega pritiska. Če menite, da je meditacija prevelik izziv za vas, vedite, da obstajajo različne vrste meditacije, od katerih mnoge vsebujejo lahke in enostavne strategije za začetnike.
Pomanjkanje joda povzroča povečanje ščitnice, s tem pa se zmanjša nastajanje ščitniških hormonov. Taki ljudje se počasneje premikajo in lenobno mislijo, zelo inteligentni ljudje pa so videti takšni, kot bi bili duševno prizadeti. Zato danes v mnogih državah kuhinjski soli dodajajo jod. Uživanje rib lahko izboljša počutje in pomaga, da hitreje mislimo. Zato ljudje pravijo, da so ribe hrana za možgane.
V laboratorijih so dokazali, da so v česnu in čebuli olja, ki topijo 