Vnetja v telesu lahko pravzaprav povezujemo z vsakim bolezenskim stanjem. Po besedah dr. Tanye Edwards, direktorice ameriškega Centra za integrativno medicino, so vnetja priznana kot vzrok za številne bolezni. Že dolgo vemo, da so vzrok mnogih alergijskih boleznih, kot so astma, artritis ter Crohnova bolezen. Dr. Edwards trdi, da so tudi Alzheimerjeva bolezen, rak, bolezni krvnega obtoka, sladkorna bolezen, povišan krvni pritisk, povišan holesterol in Parkinsonova bolezen povezane z vnetji v telesu.
Vsak človek se v življenju prej ali slej sreča z bolečino, povezano z vnetjem. Če ste imeli srbečico, osip ali zvit sklep, potem ste izkusili vnetje.
Kaj je vnetje?
Vnetje je normalna reakcija imunskega sistema na poškodbo, alergijo, toksine ali infekcijo. To je odziv našega imunskega sistema – telo reagira z bolečino, rdečico, vročino in oteklino na prizadetem območju.
Ko imunski sistem postane preveč aktiven, se lahko zgodi, da napade tudi zdrava tkiva. V teh primerih govorimo o avtoimunskih boleznih, kot so prepustnost črevesja, artritis, celiakija, sindrom razdražljivega črevesja, sindrom fibromialgije ter drugi simptomi in vnetja v sicer zdravih delih telesa.
Sicer pa je vnetje v telesu krivec za mnoge druge bolezni, ki ne sodijo med avtoimunske. Naše telo si namreč nenehno prizadeva pozdraviti vneti del tkiva. Astma npr. povzroča vnetje dihalnih kanalov oz. bronhijev, vnetja, povezana s sladkorno boleznijo, vplivajo na inzulinsko rezistenco itd.
Kaj povzroča vnetja v telesu?
Alergije na hrano so običajno vzrok za bolečine v našem telesu in postajajo vse bolj pogoste in razširjene, saj zaužijemo preveč predelane hrane, naša prehrana pa poleg tega ni dovolj raznolika in pestra. Prav tako se v telesu začno kopičiti prehranski in okoljski strupi, kar privede do preveč aktivnega imunskega sistema.
Hrana, ki pospešuje vnetja:
- koruzno in sojino olje
- pasterizirani mlečni izdelki
- prečiščeni ogljikovi hidrati
- konvencionalno meso (meso, ki ni iz proste reje)
- sladkorji
- trans maščobe.
Naša prehrana ima torej zelo pomembno vlogo pri nastanku vnetij, saj lahko prehranska neravnovesja vodijo v hormonske motnje, oslabljen imunski sistem in kronična vnetja. Pomanjkanje beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov prikrajša telo za potrebne gradnike naših celic oziroma našega organizma.
Vzrok za poškodbo celice je lahko genetski, toda slaba prehrana, slab življenjski slog in seveda okoljski dejavniki pripomorejo k izbruhu bolezni in določajo, kdaj in kako bo prišlo do zdravstvenih težav. Čeprav je povezava med vnetjem in boleznijo ter povezava med prehrano in vnetjem znanstveno dokazana, pa je prav zdravo in pravilno prehranjevanje prevečkrat spregledano. Oglejmo si torej, kako vključiti protivnetno hrano v naš jedilnik.
Protivnetna prehrana
Pomembno je, da v jedilnik dnevno vključimo protivnetno hrano. Prehranjevanje z manj ali nič mesa ter z mnogo svežega sadja in zelenjave ter kalčkov, bogatih z omega-3, lahko uravnava imunski sistem ter zmanjšuje vnetja v telesu.
Ko pogledamo sestavine pri določeni vrsti hrane in zeliščih, vidimo, zakaj je pravzaprav ta hrana povezana z zmanjševanjem vnetja. Med mnogimi sestavinami, ki jih najdemo v sveži zelenjavi, jih je namreč nekaj, ki pomagajo pri zmanjševanju vnetij. To so antioksidanti, minerali ter esencialne maščobne kisline.
Več kot 70 odstotkov našega imunskega sistema se nahaja na stenah prebavnega trakta, imunski odziv pa je v veliki meri odvisen od hrane, ki pride v črevesje. Ko zdravimo črevesne stene s pomočjo protivnetne hrane, izboljšamo gradnike, ki jih potrebujemo za preprečevanje ali zdravljenje mnogih oblik vnetij v telesu. Ne glede na to, ali trpite zaradi bolečin v sklepih, bolezni srca, težav s kožo ali astme, se zdravljenje vsakič prične v črevesju.
Majhne, postopne spremembe so lažje dosegljive in lažje sprejemljive za telo, hkrati pa tudi preprečujejo, da bi spet zašli nazaj na stare tirnice. Z vključevanjem protivnetne prehrane v svoj dnevni jedilnik začnite počasi.
Sadje in zelenjava
Sadje in zelenjava sta bogata z antioksidanti, ki obnavljajo celice v telesu. Med te spadajo predvsem artičoke, zelena, blitva, kumare, špinača, brokoli, zelje, ohrovt, rapini (japonska ogrščica), pesa in bok choy. Mednje spada tudi morska zelenjava – dulse, nori in wakame so vir vitaminov in mineralov, esencialnih maščobnih kislin in fito hranil. Blitva vsebuje zelo veliko antioksidantov in vitaminov A, C in K. Ti lahko zaščitijo naše možgane proti antioksidativnemu stresu, ki ga povzročajo prosti radikali. Bok choy je prav tako odličen vir antioksidantov in mineralov. Nedavne študije kažejo, da ta kitajska zelenjava vsebuje preko 70 antioksidanskih fenolnih substanc. Med njimi je hidroksicinamična kislina, robusten antioksidant, ki izriva proste radikale. Bok choy se lahko uživa presen ali kuhan na pari.
Zelena
Zelena je diuretik, laksativ in čisti kri. Vsebuje vitamin C, kalij, kalcij, magnezij, silicij, vlaknine in kumarine (coumarins), snovi, ki lahko pomagajo pri preprečevanju raka. Pomaga proti zakisanosti v telesu, skrbi za boljši dah in čisti zobe. Prav tako pomaga izboljšati krvni pritisk in nivoje holesterola. Pitje soka iz zelene po telesni vadbi pomaga pri nadomeščanju porabljenih elektrolitov.
Rdeča pesa
Rdeča pesa ima antioksidantske lastnosti in je dober vir fitohranil, betalainov. Betain, rdeč pigment, ki ji daje barvo, vsebuje antioksidante, deluje protivnetno in pomaga razstrupljati telo. Rdeča pesa vsebuje beta karoten, kompleks B-vitaminov, vitamin C, kalcij, železo, mangan in magnezij. Pomanjkanje magnezija namreč povezujemo z vnetji. Kalcij, na primer, se v telesu ne izkoristi v popolnosti brez prisotnosti magnezija. Ko se kalcij nalaga v telesu, postane nezaželen, ta neprijeten višek se kaže kot npr. ledvični kamni, privablja pa tudi vnetja. Ko pa uživamo uravnoteženo prehrano, protivnetno hrano bogato tako s kalcijem kot tudi magnezijem, telo bolje uporabi vse sestavine. Rdeča pesa pomaga pri zaprtju in znižuje krvni sladkor. Še posebej pripomore pri zdravju črevesja, ledvic, jeter in mehurja.
Brokoli
Brokoli deluje protivnetno in je bogat z beta karotenom, vitaminom K, kalcijem, železom in žveplom. Vsebuje antioksidante, kot sta lutein in kvercetin. Vsebuje veliko kalija in magnezija. Pomaga pri zmanjševanju visokega krvnega pritiska, zaprtja, toksimije, prav tako tudi pri prebavi maščob.
Borovnice
Borovnice so od vsega sadja najbolj bogate z antioksidanti, ki so nepogrešljivi pri preprečevanju škode, ki jo prosti radikali povzroče celičnim strukturam in DNK. Borovnice vsebujejo fitohranila – antocianine, to so antioksidantski pigmenti, ki jim dajejo značilno barvo.
Po nekaterih raziskavah uživanje borovnic zavira kognitivno slabšanje in izboljšuje spomin ter motorične funkcije. Raziskovalci v teh študijah so prepričani, da so k rezultatom pripomogli antioksidanti, ki telo ščitijo pred oksidativnim stresom in zmanjšujejo vnetja.
Ananas
Ananas je bogat z beta karotenom, B-vitamini, vitaminom C, magnezijem, kalijem, manganom, ogljikovimi hidrati in vlakninami. Vsebuje bromelain, encim, ki prebavlja beljakovine in ima protivirusne in protibakterijske lastnosti. Bromelain se že dolga leta uporablja v protokolih s protivnetno hrano, saj pomaga pri uravnavanju imunskega odziva, ki tako pogosto sproža neželena in nepotrebna vnetja. Prav tako dobro deluje pri zdravju srca, saj preprečuje krvne strdke. Bromelain preprečuje formiranje trombocitov in njihovo nalaganje na stenah žil, kar je znan vzrok za srčni infarkt ali pa možgansko kap.
Orehi
Orehi vsebujejo vitamin E, cink, kalcij, magnezij, kalij in mangan. So odličen vir vlaknin, beljakovin in omega-3 esencialnih maščobnih kislin. Raziskave potrjujejo, da vsebujejo orehi, še posebej v presni obliki, visoke vrednosti antioksidantov. Fitohranila v orehih nas ščitijo pred metaboličnim sindromom, srčno-žilnimi težavami in sladkorno boleznijo tipa 2. Presni orehi morajo biti primerno hranjeni, saj sicer lahko postanejo plesnivi. Te plesni namreč izločajo aflatoksine, ki so zelo rakotvorni.
Chia semena
Chia semena delujejo protivnetno in vsebujejo antioksidante, omega-3 in omega-6 esencialne maščobne kisline, kot sta alfa-linoleična in linoleična kislina, vitamine A, B, E in D ter minerale, kot so žveplo, železo, jod, magnezij, mangan, niacin in tiamin. Chia semena lahko zavrejo vnetje, uravnajo holesterol in znižajo celo krvni pritisk.
Lanena semena
So odličen vir omega-3 in fitohranil, njihova prednost je, da so polna antioksidantov. Lanena semena vsebujejo lignane, ki so posebni polifenoli z lastnostmi antioksidantov, ki pomagajo telesu pri hormonskem ravnovesju ter splošnemu zdravju. Polifenoli pripomorejo pri rasti probiotikov v črevesju ter celo lahko pomagajo pri eliminaciji kandide v telesu. Namočite cela semena preko noči ali pa jih zmeljite v prah za lažjo in boljšo prebavo.
Kurkuma
Ta indijska začimba se že več kot tisoč let uporablja v ajurvedski medicini pri zdravljenju vnetij in gastrointestinalnih problemov (bolezni prebavil). Kurkuma je močan antioksidant in deluje protimikrobno. Vsebuje železo, mangan, kalij, vitamin B6 in je tudi dober vir vlaknin. Kurkumin flavonoid je antioksidant in odgovoren za preprečevanje in zdravljenje raka.
Zaradi svojih močnih protivnetnih sposobnosti, je kurkuma zelo učinkovita pri ljudeh z revmatoidnim artritisom. Študija, narejena pred kratkim na Japonskem, je ocenjevala zvezo med interleukinom (IL-6), vnetnim citokinom, za katerega je znano, da je udeležen v procesu revmatoidnega artritisa, in kurkumo ter ugotovila, da je kurkumin znatno zmanjšal te vnetne markerje.
Kurkuma prav tako okrepi sposobnost jeter za odstranjevanje nevarnih karcinogenov in čisti kri, to pa pomaga pri mozoljih, aknah in drugih nečistočah ter dela kožo gladko in voljno. Kurkuma ima poprast in grenak okus. Uporabite jo lahko v solatah, solatnih prelivih, smutijih, pa v sokovih in praktično vseh receptih, kjer uporabljate lečo.
Ingver
Ingver je začimba, ki raste v Indiji in Afriki. Pomaga zmanjšati vnetja v telesu ter preprečuje nastanek srčnih bolezni, v ajurvedski medicini se uporablja za boljše delovanje imunskega sistema. Ingver je odličen pri čiščenju telesa, zlasti pri čiščenju nakopičenih toksinov v naših organih in tkivih. Predvsem pa je uporaben pri čiščenju limfnega sistema, ki je naša čistilna naprava. Uporablja se tudi pri preprečevanju vnetij in alergijskih ter astmatičnih stanj v telesu.
Svež ingver lahko zavijemo v papirno brisačo in ga tako hranimo v hladilniku do 3 tedne, lahko ga tudi zamrznemo. Svež ingver naj bo trd na otip in gladkega videza. Na voljo je tudi v obliki tablet.
Izogibajmo se hrani, ki povzroča vnetja
Ko začnete uživati bolj protivnetno hrano, boste opazili, da je hrane, ki povzroča vnetja, na vašem jedilniku vedno manj. Protivnetna hrana je bolj nasitna in bogata z vitamini ter minerali kot pa hrana, ki povzroča vnetja.
Pri tem gre predvsem za transmaščobne kisline, ki jih najdemo v hrani, ki vsebuje hidrogenizirana olja in maščobe, kot so margarina, peciva (piškoti, kolači in pite) in različni krekerji. Transmaščobe povzročajo vnetja v telesu, debelost in dvigajo vrednost škodljivega LDL-holesterola ter trigliceride v krvi, kar posledično lahko vodi k boleznim srca in diabetesa. Ta hrana ima prav tako največkrat povišane vrednosti omega-6 maščobnih kislin, ki so sicer potrebne, vendar samo do določene vrednosti.
Predvsem je pri prehrani pomembno ravnovesje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami pri prehrani, saj to pripomore k zmanjšanju vnetij in pravilnemu delovanju nevroloških funkcij v telesu. Tudi uživanje prečiščenih ogljikovih hidratov in sladkorja pripomore k višjemu nivoju krvnega sladkorja, diabetesa in še posebej vnetja v telesu, za katerega so ti glavni krivci.
Zato vam svetujem, da drastično zmanjšate količino sladkorja oziroma ga izločite iz svoje prehrane. Različne študije kažejo, da uživanje prečiščenih ogljikovih hidratov, kot so kruh, testenine, slaščice in sladkor pripomore k višjemu nivoju krvnega sladkorja, inzulinski rezistenci, nastanku diabetesa, utrujenosti, spremembam razpoloženja, depresiji in zvišanju telesne teže. Raje izberite starodavna polnozrnata žita, kot so kvinoja, ajda ipd., ki so polna hranil.
Zelenjava, ki lahko povzroča vnetje v telesu
Razhudniki, kot so melancani, sladka paprika, bel krompir in paradižnik, lahko sprožijo vnetje v telesu, saj vsebujejo določene alkaloide, ki vplivajo na živčno-mišične funkcije, prebavo in gibljivost sklepov. Še posebej veliko alkaloidov najdemo v listih nezrelih sadežev, kot sta na primer zeleni paradižnik in star krompir. Tudi tobak se prišteva k razhudnikom, medtem ko je koruza znan alergen, ki se mu je potrebno izogibati.
Bel krompir lahko nadomestimo s korenino zelene ali sladkim krompirjem, saj vsebujeta več vlaknin in hranil, koruzo pa lahko nadomestimo s polnozrnatimi žiti, kot so proso, kvinoja, ajda, amarant ter rjavi riž.
Z jedilnika odstranite vso ocvrto zelenjavo, kot so koruzni in krompirjev čips, pečen krompirček in pečeni melancani. Izogibajte se staremu, zelenemu, surovemu ali kalečemu krompirju, saj ima visoke vrednosti alakloida solanina, ki povzroča vnetja v telesu. Izogibajte se tudi genetsko modificiranim organizmom (koruza, soja, krompir). Berite nalepke na embalaži izdelkov, ki jih kupujete. Na splošno opažam, da se ljudje premalo zanimajo za podatke o poreklu, načinu gojenja, vsebini, sestavinah in drugih pomembnih podrobnostih izdelka.
Sadje, ki povzroča vnetja v telesu
V povprečju prepogosto uživamo banane in pomaranče, zato lahko pri občutljivih ljudeh povzročijo draženje črevesnih sten. Goji jagode so del družine razhudnikov in lahko dražijo ljudi, ki ne prenašajo dobro alkaloidov v razhudnikih.
Pacienti s sindromom razdražljivega črevesja morajo biti previdni pri uživanju sadja, ki vsebuje mala semena, kot so nekatere jagode in fige. Ti pacienti so občutljivi na sveže sadje. Mala semena lahko namreč dražijo že tako vneto črevesje in črevesne stene.
Izogibajte se sadju, ki je genetsko modificirano, kot sta papaja iz Kitajske in Havajev, prav tako je pomembno izogibanje vsemu konzerviranemu sadju, džemom, marmeladam, želejem in kompotom v sirupu, saj vsi vsebujejo rafiniran sladkor.
Žita in fižol
Žita, ki vsebujejo gluten, kot so pšenica, ječmen, kamut, oves, rž, pira so skupaj s stročnicami neprimerne za paciente s sindromom razdražljivega črevesja.
Meso
Tudi govedina in svinjina vsebujeta alergene, še posebej predelano meso, ki ima veliko arahidonične kisline, ki lahko povzročajo vnetja v telesu.
Če porekla mesa ne poznate zelo dobro, se izogibajte govedini, perutnini in svinjini, saj najverjetneje vsebujejo antibiotike in hormone. Prav tako se izogibajte predelanim mesninam, ki so polne karcinogenih nitratov in nitritov.
Mlečni izdelki
Navadni mlečni izdelki so lahko vir ksenoestrogenov, antibiotikov in sintetičnih rastnih hormonov. Izogibajte se predelanim mlečnim izdelkom (sladoled lahko, na primer, vsebuje visok nivo nasičenih maščob in transmaščob ter je poln predelanega sladkorja in umetnih barvil). Prav tako se izogibajte plesnivim sirom, kot so modri sir, camembert, brie in gorgonzola, saj lahko vsebujejo visoke vrednosti plesnivih toksinov, ki so karcinogeni.
Oreščki in semena
Indijske oreščke in pistacije je najbolje uživati v presni obliki. Ti oreščki so žal največkrat kontaminirani s plesnijo, če niso sveži. Pav tako oreščki niso najboljši za tiste, ki imajo sindrom razdraženega črevesja, saj lahko semena dražijo stene črevesja. Predvsem se izogibajte oreščkom, ki so preveč praženi, pečeni in žaltavi. Najbolj priporočam, da se izogibate arašidom, saj so kontaminirani s plesnijo.
Olja in maščobe, ki povzročajo vnetja
To sta olje iz oljne repice in sojino olje.
Sladkor
Izogibajte se koruznemu sirupu in prečiščenemu sladkorju iz sladkornega trsa ali sladkorne pese. Ti zmanjšujejo funkcijo imunskega sistema in spodbujajo vnetja. Izogibajte se tudi umetnim sladilom vseh vrst, kot so aspartam, saharin, sukraloza, ki lahko povzročijo iritacijo ali vnetno reakcijo. Ne pozabimo na čokolade, ki vsebujejo prečiščen sladkor ali umetna sladila, mleko, hidrogenizirana olja in umetne arome.
Agavin sirup ima veliko fruktoze in lahko povzroči vnetja pri ljudeh, ki imajo nepravilno delovanje jeter, trpijo za občutljivostjo na fruktozo in so občutljivi na plesen.
Pijače
Črni in zeleni čaj ter guarana vsebujejo kofein. Ti čaji so le za ljudi, ki ne trpijo za izčrpanostjo nadledvičnih žlez ali boleznijo jeter. Sicer pa so bogati z antioksidanti in blagodejnimi fitohranili. Sokovi in brezalkoholne pijače, sladkane s sladkorjem ali aspartamom, lahko povzročijo glavobole ali alergijske reakcije. Izogibajte se alkoholu, ki zmanjša delovanje jeter in lahko povzroči sladkorno bolezen. Za kavne nadomestke se odločajte za pečeno cikorijo ali regrat.