Jaguarji iz brazilskega atlantskega gozda so skoraj že izumrli, pravijo strokovnjaki. In niso edini, pridružujejo se jim namreč tudi mravljinčarji, določene opice in še nekaj vrst. Primerkov redkih živalskih vrst zmanjkuje vedno hitreje tudi zaradi krčenja gozda, lokalnih kmetov in nadobudnih lovcev, ki lovijo živali.
Nove raziskave strokovnjakov za divje živali namreč dokazujejo, da kvantiteta gozda ni tako pomembna kot njegova kvaliteta. Dvoletni raziskovalni projekt je iskal znake življenja osemnajstih vrst živali na 196 razdrobljenih območjih gozda. Odkrili pa so le malo več kot petino vsega prebivalstva sesalcev, ki naj bi jih bilo 3528. Določeno vrsto divjih prašičev so denimo popolnoma iztrebili. Približno 90 odstotkov prvotnega gozda, ki je obsegal površino kar šestih ozemelj Velike Britanije, je bilo namreč preurejenega za agrikulturne namene.
Večji del časa preživimo v zaprtih prostorih, zato bivalna klima še kako vpliva na naše počutje in zdravje. Čeprav vlaga, temperatura, različni vonji in škodljive snovi vplivajo na to, kako se počutimo v nekem prostoru, temu pravzaprav skoraj ne namenjamo pozornosti in slabo počutje pripisujemo drugim dejavnikom. Dokler nimamo neposredne izkušnje z dobro klimo prostora, pravzaprav ne vemo, kakšna naj bi ta bila. Zato se tudi ne zavedamo, kako pomembna je za naše počutje in zdravje.
Gradiva, iz katerih so narejeni naši prostori, imajo velik vpliv na bivalno klimo. Zato je smiselno pri gradnji izbrati tista gradiva, s katerimi si bomo zagotovili ugoden vpliv in zdravo okolje, kot sta na primer ilovica in apno.
Ilovica
V vsem svetu najdemo poslopja, narejena iz ilovice, ki še danes služijo bivanju, kar priča o kakovosti tega gradiva. A kakovost ni edIni razlog, da se odločimo za ta najpogosteje uporabljen gradbeni material na svetu ter z najdaljšo tradicijo uporabe. Ilovica je z razvojem gradbeništva dobila nove, sodobne načine uporabe, ohranila pa tiste lastnosti, ki prispevajo k zdravi bivalni klimi. Danes se ilovica največ uporablja za notranje omete, plošče za suhomontažno gradnjo ter stenske barve.
Ena od odličnih lastnosti ilovice, ki je difuzijsko najbolj odprt material, je uravnavanje vlage v prostoru, saj lahko zelo hitro absorbira prekomerno vlago oz. jo po potrebi odda. V prostorih, ometanih z ilovico, se vlaga ohranja na idealnih 50–55 %. Še posebej je primerna za prostore z veliko vlage, kot so kopalnice in kuhinja, oziroma tam, kjer nastaja veliko vodne pare, kar lahko privede tudi do nastajanja plesni. Ilovnati omet sicer ne sme biti izpostavljen neposrednemu stiku z vodo, saj se lahko spere. Ph vrednost ilovice je sicer 7, kar je nevtralno. Ilovica je še posebej primerna za alergike, saj ne vsebuje nobenih topil, konzervansov in sinetičnih snovi. Za strjevanje ni potrebno dodajati veziv, saj doseže trdnost samo s sušenjem.
Škodljivo klimo prostora, ki ostaja očem skrita, predstavljajo tudi različna nizkofrekvenčna in visokofrekvenčna sevanja.
Izolacija
V zadnjem času gre vsa pozornost v ekologiji predvsem varčevanju z energijo, zato so predvsem montažni objekti zaviti v debele ovoje toplotnih izolacij. Da bi dosegli visoke standarde energetske varčnosti objektov v skeletni gradnji večji del konstrukcije zapolni izolacija. Notranjost objektov se zaključuje z materiali, ki nimajo akumulacije in niso sposobni uravnavati klime v prostorih. Ta problem pa se nato rešuje s prezračevalnimi sistemi.
V ekološki gradnji za izolacijo uporabimo naravne izdelke, kot so lan, ovčja volna, konoplja in lesne vlaknenke, znotraj pa jih brez dodatnih folij zaključimo z ilovnatimi ometi ali suhomontažnimi ploščami. Tako izdelan naravni sistem je res paropropusten, izolativen in sposonben prilagajanja razmeram v okolju in prostoru.
Ilovnati omet je cenjen tudi zaradi velike sposobnosti akumuliranja toplote in postopnega oddajanja le-te. Zato je najboljša rešitev pri izvedbi sodobnih stenskih sistemov ogrevanja, kot tudi v kombinaciji s kaminom. Ilovica je tudi dober zvočni izolator, do neke mere blokira elektrosevanje ter nase veže neprijetne vonjave iz prostora. Še en razlog več za ilovnati omet v kuhinji ali kopalnici.
Težave so opozorilo!
Zdravo bivalno klimo lahko ustvarimo tudi z apnenimi ometi in apnenimi barvami. Materiali, v katerih je kot vezivo uporabljano apno, so primerni za sanacije starih objektov in povsod tam, kjer je vlaga v konstrukciji in prostoru zelo visoka, saj apno s svojo visoko bazičnostjo preprečuje nastanek plesni in alg. V ekološki gradnji se uporablja predvsem za izdelavo apnenih fasad, saj ščiti fasadni ovoj pred vremenskimi vplivi.
Ena od odličnih lastnosti ilovice je uravnavanje vlage v prostoru, saj lahko zelo hitro absorbira prekomerno vlago oz. jo po potrebi odda.
Škodljivo klimo prostora, ki ostaja očem skrita, predstavljajo tudi različna nizkofrekvenčna in visokofrekvenčna sevanja. Poleg ilovnatega ometa, ki blaži vplive sevanja, je prostor možno zaščititi z vgradnjo mrež ali tkanin proti sevanju, namestitvijo tkanin na steklene površine. Zelo učinkovita in najbolj enostavna rešitev pa je naravna barva proti sevanju, ki prostor pred sevanji zaščiti tudi do 98-odstotno.
Pogosto nas šele težave, kot so utrujenost, alergije ali celo bolezen, opozorijo, da je lahko vzrok za to tudi v našem bivalnem okolju. Predvsem zato, ker so gradiva polna raznih dodatkov in sintetičnih snovi. Res je, da je za ekologijo »žal« potrebno seči globlje v žep, a kaj nam pomaga, če varčujemo na račun dobrega počutja in zdravja?
Anne Hathaway je navdušila v Vzponu viteza teme, pričakujemo pa jo tudi v Nesrečnikih, novi različici priljubljenega muzikala, v katerem bo tudi zapela. Anne je priznala, da je bilo precej težko stlačiti se v obleko Catwoman. »Vegetarijanka sem in preteklo leto sem živela od ohrovta in prahu,« se je šalila.
Več kot to – za vlogo je morala telovaditi, plesati in se uriti v borilnih veščinah v visokih petah, da je pridobila potrebno ravnotežje in eleganco svojega lika. Med snemanjem zadnjega dela trilogije o Batmanu je spoznala, da ji veganska prehrana ustreza in od vegetarijanstva naredila še en korak in postala veganka. »Ko sem odigrala ključen prizor pretepa na strehi, sva si s fantom razdelila pico in steklenico vina in po tem mi je bilo slabo kot še nikoli prej. Zdaj jem vegansko in sem nora na testenine!«
Med številnimi vrstami joge si je svoje mesto na lestvici priljubljenosti pridobila tudi »vroča joga«, po svojem avtorju imenovana Bikram. Gre za jogo, ki se jo izvaja v prostoru, ogretem na 39 stopinj Celzija in s 50- do 60-odstotno vlažnostjo zraka, kar pospešuje znojenje in posledično izločanje strupov iz telesa. Pri tej temperaturi se ogreje celotno telo, od znotraj navzven, ne le udi, temveč tudi kosti. Segreto telo je bolj upogljivo in zato tudi manj dovzetno za različne poškodbe.
Vendar pa strokovnjaki tistim, ki jo izvajajo prvič, zlasti starejšim od 40 let, svetujejo določeno mero previdnosti. V vročini ima začetnik lažen občutek večje gibljivosti in se mu zdi, da lahko precej poglobi položaj oziroma asano. To ima lahko za posledico poškodbe mišic, vezi, hrustanca ali sklepov. Osebe, ki se želijo ukvarjati s to vrsto joge, morajo imeti zdravo srce in ožilje, hrbtenico ter zdrave kolenske, kolčne in ramenske sklepe. Že pred vadbo morajo piti dovolj tekočine. Če med vadbo občutijo omotičnost, oblivanje ali bolečine v prsnem košu, naj vadbo takoj prekinejo. Osebe, ki slabo prenašajo vročino, ki so pred kratkim doživele vročinsko kap, hitro izgubljajo tekočino ali imajo kakršnakoli obolenja mišic in sklepov, se morajo posvetovati z zdravnikom o primernosti takšne vadbe.
Slovenci se vse bolj zavedamo pomembnosti in nujnosti domače in ekološke pridelane hrane, vendar je žal za mnoge nakup zdravih in po možnosti domačih živil (pre)velik finančni zalogaj.
Pri tem pa nam lahko pomaga preprosto dejstvo – 100 ljudi skupaj je močnejših od posameznika. Ista logika pa velja tudi pri nakupih – 100 kupcev lahko kupuje ceneje kot posameznik sam.
Moč tako imenovanega skupinskega popusta se tako lahko hitro odrazi v nižanju cen tistih izdelkov, ki so v svetu zdrave prehrane zaradi kvalitete upravičeno visoke.
Zaradi skupinskega nakupa dosegamo različne količinske popuste, zaradi česar vsi člani v skupini plačujemo manj in skupaj naročamo različne vrste eko in bio živil, od sezonske zelenjave in sadja pa vse do oreškov, semen, moke, žita in žitnih kosmičev, raznih »superživil« (pšenična trava, neem, ginseng, glina itd.), medu, začimb in čajev, mlečnih izdelkov (sveži sir, jogurt, skuta …), hladno stiskanih olj, naravne kozmetike in še marsičesa.
Člani med paleto različnih eko in bio živil izberejo poljubna živila in jih naročijo prek e-pošte oziroma telefona, živila naročajo v poljubnem časovnem okviru glede na lastne potrebe.
Prostovoljni projekt Nakupujmo skupaj ceneje deluje pod okriljem neprofitnega društva in je plod ideje različnih dolgoletnih kupcev eko in bio živil, ki smo se združili pod eno streho, v kratkem pa v ta namen nameravamo odpreti društvo.
V skupino se lahko prijavite na [email protected], več informacij pa lahko dobite tudi na mobitel številki 031/369-759 (Uroš).
Večja bo skupina, večjo pogajalsko moč bomo imeli!
Ravno zato vabimo k sodelovanju VSE, KI KUPUJETE EKOLOŠKA IN BIOLOŠKA ŽIVILA – IN ŽELITE PRI TEM PRIHRANITI! Ker smo za ponudnike skupaj vredni več in ker zato kupujemo mnogo ugodnejše!
K sodelovanju smo pozvali različna društva, centre, revije, gibanja in vse ostale, ki podpirajo prodajo kakovostnih ekoloških živil.
Gre sicer za časovno in finančno izredno zahteven projekt, ki je mimogrede popolnoma prostovoljne narave, zato vabimo vse potencialne člane, da nam s svojimi idejami (glede priporočila ponudnikov, sistema naročanja, finančnimi spodbudami itd.) in prispevki pomagajo pri realizaciji oziroma vzpostavitvi sistema skupinskega naročanja.
Že dolgo je znano, da akupunktura kot dopolnilna terapija pomaga pri več kot 50 obolenjih, lajšala naj bi tudi stres, vendar molekularnih dokazov za njeno blagodejno delovanje ni bilo. Z njimi so zdaj postregli ameriški znanstveniki.
V raziskavi, ki so jo izvedli na podganah, je akupunktura uspešno zmanjšala ravni beljakovine NPY, povezane s kroničnim stresom. Dr. Ladan Eshkevari se je zanjo odločila, ker je večina bolnikov, ki je obiskovala njeno protibolečinsko kliniko, zatrjevala, da se po akupunkturi nasploh počutijo bistveno bolje, pogosto pa so tudi dejali, da je izginil občutek stresa.
Pri testnih živalih je preučevala učinek akupunkture na ravni nevropeptida Y (NPY) v krvi. Ta peptid izloča simpatično živčevje tako pri glodavcih kot pri človeku in je soudeležen v odzivu »boj ali beg,« značilnem za stres. Stres so izzvali tako, da so živali za eno uro na dan izpostavili zelo nizkim, zimskim temperaturam. Živali so nato najprej prejele blago, splošno elektro-akupunkturo, nato pa so izbrali še eno samo akupunkturno točko na nogi, tik pod kolenom, imenovano Zuslanli. Zanjo velja, da uspešno odpravlja stres. Pri živalih v kontrolni skupini niso izzvali stresa, prav tako tudi niso bile deležne akupunkture oziroma so prejele »lažno« akupunkturo v okolici repa.
Izkazalo se je, da so se ravni NPY pri testni skupini spustile skoraj na ravni kontrolne skupine. Nizke so ostale celo po tem, ko so prenehali dražiti točko Zuslanli, živali pa so še štiri dodatne dni izpostavljali stresnim okoliščinam.
Stilistka Metka Albreht se zelo rada vrti okoli štedilnika ter pripravlja zdrave in okusne obroke za svoje bližnje. V poletnih dneh se je tako lotila tudi priprave marmelade, saj je imela na voljo obilico svežega sezonskega sadja. Borovnice, maline breskve, jagode in marelice je Metka dobila od mame, prijateljev ali znancev, saj prisega na doma pridelano hrano, ki je bolj kvalitetna, predvsem pa okusnejša. Slastne marmelade družinica še posebej rada uživa ob sobotnih jutrih, ko imajo čas za druženje in zdrav zajtrk. Takrat Metka že zgodaj zjutraj zamesi in speče kruh, pripravi dišečo belo kavo, nekaj masla ter seveda odpre eno od marmelad. Navdušeno nam je zaupala, da po dobrotah večkrat diši tudi ves blok!
Sicer pa marmelade niso edina Metkina specialiteta. Občasno pride na vrsto tudi zelenjava, kot so kumarice, bolj pogosto pa paradižnikove omake. Le-te uporablja kot omake k jedem ali kot polivke za čez testenine. Vse slastne obroke, ki jih pripravlja doma, pa začini z zelišči, ki rastejo kar na domači terasi: z baziliko, timijanom, origanom, rožmarinom, pehtranom, citronko in še čim, ki jo razveseljujejo s čudovitim vonjem in aromatičnim okusom.
Obsežna opazovalna raziskava INTERHEART, ki jo je pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije organizirala Skupina raziskovalcev s centra za klinične raziskave v švedski Uppsali in s centra za javnozdravstvene raziskave v kanadskem Hamiltonu, je potrdila vlogo tradicionalnih dejavnikov tveganja za srčni infarkt, zlasti pri mlajših osebah, vendar je nanje pogledala z drugačnega zornega kota ter s svetovne perspektive.
Izsledki so med drugim potrdili velik pomen telesne dejavnosti, ne le v prostem času, temveč tudi med delom, na zmanjšanje tveganja za pojav srčnega infarkta tako v razvitih kot nerazvitih državah ter v vseh socialno-ekonomskih razredih.
Lastništvo avtomobila in televizorja je bilo povezano s 27-odstotnim povečanjem tveganja za infarkt, predvsem v državah z nizkim in srednje-visokim prihodkom.
Osebe, ki so med delom izpostavljene blagi ali zmerni telesni dejavnosti, imajo 11 oziroma 22 odstotkov manjše tveganje, da jih doleti srčni infarkt, kot osebe s pretežno sedečim načinom dela.
Težko fizično delo ni bilo povezano z zmanjšanjem tveganja.
Blaga ali zmerna telesna dejavnost v prostem času naj bi tveganje zmanjšala za 13 oziroma 24 odstotkov.
Manjša telesna dejavnost, predvsem v prostem času, je bila značilnejša za države z nižjimi prihodki. To pripisujejo predvsem razlikam v izobrazbi, kulturi in podnebju. Ena od ugotovitev raziskave je bila, da je bilo tveganje za srčni infarkt zmanjšano celo pri tistih posameznikih, ki so bili dejavni bistveno manj, kot priporočajo trenutne smernice. INTEHEART je zajela več kot 29.000 oseb in je potekala v 262 centrih v 52 državah z vseh celin sveta. Njeni izsledki so bili predstavljeni v reviji European Heart Journal.
Ženska, ki želi shujšati, naj redno vodi dnevnik zaužitih živil, ne spušča obrokov in naj se čim redkeje prehranjuje v restavracijah, pravijo raziskovalci z inštituta za raziskave raka Fred Hutchinson, ki se opirajo na izsledke raziskave, v kateri je sodelovalo 123 pretežkih do debelih žensk iz Seattla in okolice, starih 50 do 75 let.
Ženske, ki so redno vodile dnevnik prehranjevanja, so izgubile okrog tri kilograme več kot tiste, ki si niso beležile, kaj so pojedle.
Tiste, ki so izpuščale obroke, so shujšale za približno štiri kilograme manj kot ostale, ki so skrbele za redno prehranjevanje.
Ženske, ki so vsaj enkrat na teden pojedle kosilo izven doma, pa so v povprečju izgubile 2,5 kilograma manj kot ostale.
Sodelujoče v raziskavi so dobile natančna navodila glede tega, kako voditi dnevnik. Pomembno je bilo predvsem, da so bile pri vnašanju podatkov natančne, poštene in dosledne. Beležiti so morate, kaj so pojedle, kakšne so bile porcije, kako je bila hrana pripravljena, kakšna je bila njena hranilna vrednost. Izpolniti so morale tudi vprašalnik s 120 vprašanji o pogostnosti uživanja živil z namenom oceniti spremembe v načinu prehranjevanja od vključitve v študijo pa do njenega konca. Ob zaključku raziskave so udeleženke obe študijskih skupin, tudi kontrolne, v povprečju izgubile 10 kilogramov izhodiščne telesne teže.
Skoraj vsak mesec v letu lahko v naravi nabiramo zdravilna zelišča in užitne samonikle rastline, ki imajo tudi zdravilne lastnosti. Ker je pozimi bera manj bogata, se v uvodnem ‘nabiralniškem’ prispevku poleg predstavitve izbranih rastlin, ki jih lahko nabiramo že zdaj, ustavimo pri splošnih nasvetih za nabiranje in shranjevanje. Ti so pomembni tudi zato, ker imajo zdravilna zelišča zaradi napačnega sušenja lahko zmanjšano moč učinkovanja.
Zdravilne rastline nabiramo le v takšnih količinah, kot jih porabimo do naslednje sezone, saj se med daljšim hranjenjem njihova zdravilna moč zmanjša. Užitno divjo zelenjavo nabiramo le za sprotno porabo, saj je od marca do oktobra vedno nekaj na voljo, medtem ko je pomlad nasploh čas užitnih divjih rastlin. Če bi divjo zelenjavo radi shranili za daljši čas, je najprimernejši način zamrzovanje in še to v ne prevelikih količinah. Zamrzujemo lahko predvsem rastline, ki rastejo v veliki množini, na primer čemaž in koprive, da jih nato porabimo v zimskem času. Vendar spet, dalj časa ko hranimo zamrznjeno zelenjavo, manjša je njena hranilna moč in tudi njena aroma se v marsikaterem primeru zmanjša.
Nabirajmo v suhem vremenu
Zdravilna zelišča nabiramo v suhem vremenu ali sploh po daljšem suhem in sončnem vremenu. Večina zelišč, posebno rastline iz družine ustnatic (na primer žajbelj, materina dušica …), vsebuje eterična olja, ki jih je v rastlinah več po obdobju sončnega vremena in tik pred cvetenjem oziroma na začetku cvetenja. V večini primerov nabiramo liste, cvetove in poganjke, ki jih odtrgamo ali odrežemo s škarjami ali nožem. Rastlin ne osmukamo povsem, niti jih ne pulimo in za sabo ne pustimo razdejanja. Pri nekaterih zdravilnih rastlinah je najučinkovitejši del korenika, ki jo izkopljemo zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Pri tem opravilu moramo biti še posebno pozorni do okolice. Z rastlino se moramo dobro seznaniti sezono prej v času rasti, da jo pozneje spoznamo v zgodnji oziroma zaključni fazi rasti.
Posušimo hitro
Nabrana zelišča čim prej posušimo. Način sušenja je ključen za ohranitev učinkovin. Zato pozabimo na romantiko sušenja v šope povezanih rastlin, ki visijo kje v senci, saj je vreme spomladi in jeseni pogosto hladno in vlažno. V takih razmerah med počasnim sušenjem v zeliščih pride do encimske oksidacije, zaradi katere se spremenijo učinkovine in zdravilna moč zelišč se zmanjša.
Razen v suhem poletnem vremenu, ko zelišča dokaj enostavno in hitro posušimo na zračnem in senčnem mestu, je najprimernejši način sušenja v električni sušilnici, ki v hladnem in deževnem vremenu pride prav tudi poleti. Zelišča moramo namreč posušiti čim hitreje, da se ohranijo njihove učinkovine. Večinoma so na toploto manj občutljive ali sploh neobčutljive, zato jih sušimo na temperaturi med 50 in 70 oC. Ponavadi sušimo cele poganjke, liste ali cvetove in jih šele pozneje zdrobimo ali narežemo oziroma odstranimo lesnate dele. Pozorni smo na to, da rastlin ne presušimo, saj s tem ne zmanjšamo le njihove arome, ampak tudi zdravilno moč. Ko so rastline suhe in med mešanjem z roko suho šelestijo, jih vzamemo iz sušilnice oziroma le-to ugasnemo.
Sušenje korenik je dolgotrajnejša zgodba. Enostavnejša je, če sveže korenike najprej razrežemo na drobne koščke in jih posušimo, saj so cele suhe korenike ponavadi zelo trde in jih težko zdrobimo ali zmeljemo za pripravo čajev.
Za sušenje primerne divje plodove, kot so jerebika, mokovec, češmin in drugi, prav tako posušimo v sušilnici.
Poparki in prevretki
Z divjo zelenjavo po obiranju ni posebnih težav, saj jo takoj pojemo oziroma jo nekaj dni lahko hranimo v hladilniku v zaprti posodi.
Posušena zelišča, korenike in plodove hranimo v dobro zaprtih posodah na temnem in ne pretoplem mestu. Za shranjevanje so najprimernejši različni stekleni kozarci ali plastične posode, namenjene shranjevanju hrane. Zelo praktični so običajni 720-mililitrski kozarci za vlaganje s pokrovom na navoj.
Posušena zelišča, korenike in plodove uporabimo predvsem za pripravo poparkov. Ponavadi odmerimo ščep zelišča na skodelico (dva decilitra) in ga poparimo z vrelo vodo.
Iz korenik pripravimo prevretke, tako da jih pustimo nekaj minut vreti v vodi na najmanjšem možnem ognju; na skodelico vode odmerimo žličko do dve žlički drobno zrezanih korenik.
Aromatična zelišča so zelo uporabna tudi za začinjanje jedi. Iz divje zelenjave pripravimo solate, juhe, enolončnice ter prikuhe.
Kaj nabiramo februarja
LOVOR Raste na Primorskem, kjer se je iz domače vzgoje razširil predvsem v gozdove in z drevjem ter z goščavo porasle predele ob naseljih. Vse leto, a predvsem v zimskih mesecih nabiramo liste, ki jih posušimo in uporabljamo za začinjanje enolončnic, mesnih in fižolovih jedi. Med kuhanjem dodamo nekaj listov, ki jih na koncu priprave vzamemo iz jedi. Lovor med drugim vsebuje eterična olja in grenčine, zaradi katerih učinkuje razkuževalno in spodbuja prebavo.
NAVADNA ZVEZDICA Raste po vrtovih in drugih obdelanih tleh, kjer jo imamo za plevel, znan pod imenom kurja črevca, vendar je to odlična samonikla zelenjava. Nabiramo mlade, mehke in sočne poganjke. Uporabljamo jih predvsem za solate, a tudi za juhe in podobno kot špinačo. Bolj razvite rastline tudi posušimo in shranimo za pripravo poparkov.
Vsebuje vrsto rudnin, zaradi katerih je krepka hrana za vse telo, zaradi saponinov in drugih snovi učinkuje splošno čistilno in protirevmatično ter lajša težave s sklepi. Pospešuje izločanje sluzi in pomaga pri težavah z dihali.
POMLADANSKA RESA Raste na prisojnih krajih v sredogorju, ponavadi na dolomitni podlagi. Nabiramo cvetoče poganjke, jih posušimo in uporabljamo za poparke.
Vsebuje flavonoide, saponine, arbutin in druge snovi. Ker pospešuje presnovo, učinkuje splošno čistilno, zato jo ljudsko zdravilstvo pozna kot zelišče za ‘čiščenje krvi’, kar ni nič drugega kot pospeševanje izločanja presnovkov, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v telesu. Zaradi tega med drugim pomaga tudi pri lajšanju revmatičnih težav. Podobno kot vednozeleni gornik, ki tako kot resa sodi v družino vresovk, čisti sečne poti in pomaga pri boleznih mehurja in ledvic.
REGRAT Le kdo ga ne pozna, saj raste povsod in v toplejših krajih cveti celo sredi zime. V tem času nabiramo korenine, pozneje liste in socvetja. Korenine posušimo in uporabljamo za pripravo poparkov. Liste jemo predvsem v solatah. Socvetja brez zelenih ovojkovih listov čim hitreje posušimo, da se med sušenjem ne razvijejo kodeljice, in uporabljamo za poparke.
Regratovi listi so zelo bogati z rudninami, vsebuje pa še flavonoide in druge snovi. V cvetovih so karotenoidi, v koreninah pa med drugim steroli, triterpeni in sladkorji; jeseni so korenine zelo bogate z inulinom, ki je sicer glavna sestavina topinamburjevih korenik. Regrat učinkuje splošno krepčilno in je odlična hrana za žleze; med drugim spodbuja delovanje žolčnika. Spodbuja presnovo in izločanje presnovkov, pospešuje prekrvitev ledvic ter izločanje seča.
ROŽMARIN Raste posajen v okrasne namene na Primorskem in v zavetnih legah tudi drugje po Sloveniji. Nabiramo poganjke in jih posušimo ter uporabljamo za poparke in začinjanje jedi.
Poleg flavonoidov in drugih snovi vsebuje eterično olje, ki ga sestavljajo različne aromatične snovi, zaradi katerih učinkuje razkuževalno, spodbuja prebavo in presnovo. Splošno poživlja, pospešuje prekrvitev, učinkuje protivnetno in ima antioksidantne lastnosti.
Vsak mesec nekaj
V koledarju nabiranja se bodo v naslednjih mesecih zvrstile izbrane užitne divje rastline in zelišča, ki rastejo pri nas in so dovolj pogoste in lahko razpoznavne, da se brez večjih težav seznanimo z njimi. Skoraj vse lahko uživamo, četudi smo povsem zdravi, saj je manj znana in ne dovolj poudarjena značilnost zdravilnih rastlin tudi njihov antioksidantni učinek. Malodane brez izjem vsebujejo manjše ali večje količine polifenolov, spojin iz skupine flavonoidov, ki jih spoznamo po trpkem okusu. V telesu učinkujejo kot antioksidanti, zato zdravilne rastline poleg specifičnega zdravilnega delovanja učinkujejo preventivno pred ‘civilizacijskimi’ boleznimi današnjega časa, ki jih povzroča sedeči način življenja s presežkom stresa, pomanjkanjem gibanja ter kalorično prebogato, a z živodejnimi sestavinami prerevno prehrano. Zato je ključen sestavni del vsakega samozdravljenja oziroma preventive tudi prehod na bolj naravno prehrano, sprostitev uma in telesa ter predvsem redno vsakodnevno gibanje.
