Zeliščarji tudi pozimi ne spijo

    Skoraj vsak mesec v letu lahko v naravi nabiramo zdravilna zelišča in užitne samonikle rastline, ki imajo tudi zdravilne lastnosti. Ker je pozimi bera manj bogata, se v uvodnem ‘nabiralniškem’ prispevku poleg predstavitve izbranih rastlin, ki jih lahko nabiramo že zdaj, ustavimo pri splošnih nasvetih za nabiranje in shranjevanje. Ti so pomembni tudi zato, ker imajo zdravilna zelišča zaradi napačnega sušenja lahko zmanjšano moč učinkovanja.

    Zdravilne rastline nabiramo le v takšnih količinah, kot jih porabimo do naslednje sezone, saj se med daljšim hranjenjem njihova zdravilna moč zmanjša. Užitno divjo zelenjavo nabiramo le za sprotno porabo, saj je od marca do oktobra vedno nekaj na voljo, medtem ko je pomlad nasploh čas užitnih divjih rastlin. Če bi divjo zelenjavo radi shranili za daljši čas, je najprimernejši način zamrzovanje in še to v ne prevelikih količinah. Zamrzujemo lahko predvsem rastline, ki rastejo v veliki množini, na primer čemaž in koprive, da jih nato porabimo v zimskem času. Vendar spet, dalj časa ko hranimo zamrznjeno zelenjavo, manjša je njena hranilna moč in tudi njena aroma se v marsikaterem primeru zmanjša.

    Zelišča

    Nabirajmo v suhem vremenu

    Zdravilna zelišča nabiramo v suhem vremenu ali sploh po daljšem suhem in sončnem vremenu. Večina zelišč, posebno rastline iz družine ustnatic (na primer žajbelj, materina dušica …), vsebuje eterična olja, ki jih je v rastlinah več po obdobju sončnega vremena in tik pred cvetenjem oziroma na začetku cvetenja. V večini primerov nabiramo liste, cvetove in poganjke, ki jih odtrgamo ali odrežemo s škarjami ali nožem. Rastlin ne osmukamo povsem, niti jih ne pulimo in za sabo ne pustimo razdejanja. Pri nekaterih zdravilnih rastlinah je najučinkovitejši del korenika, ki jo izkopljemo zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Pri tem opravilu moramo biti še posebno pozorni do okolice. Z rastlino se moramo dobro seznaniti sezono prej v času rasti, da jo pozneje spoznamo v zgodnji oziroma zaključni fazi rasti.

    Posušimo hitro

    Nabrana zelišča čim prej posušimo. Način sušenja je ključen za ohranitev učinkovin. Zato pozabimo na romantiko sušenja v šope povezanih rastlin, ki visijo kje v senci, saj je vreme spomladi in jeseni pogosto hladno in vlažno. V takih razmerah med počasnim sušenjem v zeliščih pride do encimske oksidacije, zaradi katere se spremenijo učinkovine in zdravilna moč zelišč se zmanjša.
    Razen v suhem poletnem vremenu, ko zelišča dokaj enostavno in hitro posušimo na zračnem in senčnem mestu, je najprimernejši način sušenja v električni sušilnici, ki v hladnem in deževnem vremenu pride prav tudi poleti. Zelišča moramo namreč posušiti čim hitreje, da se ohranijo njihove učinkovine. Večinoma so na toploto manj občutljive ali sploh neobčutljive, zato jih sušimo na temperaturi med 50 in 70 oC. Ponavadi sušimo cele poganjke, liste ali cvetove in jih šele pozneje zdrobimo ali narežemo oziroma odstranimo lesnate dele. Pozorni smo na to, da rastlin ne presušimo, saj s tem ne zmanjšamo le njihove arome, ampak tudi zdravilno moč. Ko so rastline suhe in med mešanjem z roko suho šelestijo, jih vzamemo iz sušilnice oziroma le-to ugasnemo.
    Sušenje korenik je dolgotrajnejša zgodba. Enostavnejša je, če sveže korenike najprej razrežemo na drobne koščke in jih posušimo, saj so cele suhe korenike ponavadi zelo trde in jih težko zdrobimo ali zmeljemo za pripravo čajev.
    Za sušenje primerne divje plodove, kot so jerebika, mokovec, češmin in drugi, prav tako posušimo v sušilnici.

    PREBERITE TUDI:  Zdravljenje bolečin z zdravilnimi zelišči

    Poparki in prevretki

    • Z divjo zelenjavo po obiranju ni posebnih težav, saj jo takoj pojemo oziroma jo nekaj dni lahko hranimo v hladilniku v zaprti posodi.
    • Posušena zelišča, korenike in plodove hranimo v dobro zaprtih posodah na temnem in ne pretoplem mestu. Za shranjevanje so najprimernejši različni stekleni kozarci ali plastične posode, namenjene shranjevanju hrane. Zelo praktični so običajni 720-mililitrski kozarci za vlaganje s pokrovom na navoj.
    • Posušena zelišča, korenike in plodove uporabimo predvsem za pripravo poparkov. Ponavadi odmerimo ščep zelišča na skodelico (dva decilitra) in ga poparimo z vrelo vodo.
    • Iz korenik pripravimo prevretke, tako da jih pustimo nekaj minut vreti v vodi na najmanjšem možnem ognju; na skodelico vode odmerimo žličko do dve žlički drobno zrezanih korenik.
    • Aromatična zelišča so zelo uporabna tudi za začinjanje jedi. Iz divje zelenjave pripravimo solate, juhe, enolončnice ter prikuhe.

    Zelišča pozimi

    Kaj nabiramo februarja

    LOVOR Raste na Primorskem, kjer se je iz domače vzgoje razširil predvsem v gozdove in z drevjem ter z goščavo porasle predele ob naseljih. Vse leto, a predvsem v zimskih mesecih nabiramo liste, ki jih posušimo in uporabljamo za začinjanje enolončnic, mesnih in fižolovih jedi. Med kuhanjem dodamo nekaj listov, ki jih na koncu priprave vzamemo iz jedi. Lovor med drugim vsebuje eterična olja in grenčine, zaradi katerih učinkuje razkuževalno in spodbuja prebavo.

    NAVADNA ZVEZDICA Raste po vrtovih in drugih obdelanih tleh, kjer jo imamo za plevel, znan pod imenom kurja črevca, vendar je to odlična samonikla zelenjava. Nabiramo mlade, mehke in sočne poganjke. Uporabljamo jih predvsem za solate, a tudi za juhe in podobno kot špinačo. Bolj razvite rastline tudi posušimo in shranimo za pripravo poparkov.
    Vsebuje vrsto rudnin, zaradi katerih je krepka hrana za vse telo, zaradi saponinov in drugih snovi učinkuje splošno čistilno in protirevmatično ter lajša težave s sklepi. Pospešuje izločanje sluzi in pomaga pri težavah z dihali.

    PREBERITE TUDI:  Zelišča, ki pomagajo ohraniti vitalnost in mladost

    POMLADANSKA RESA Raste na prisojnih krajih v sredogorju, ponavadi na dolomitni podlagi. Nabiramo cvetoče poganjke, jih posušimo in uporabljamo za poparke.
    Vsebuje flavonoide, saponine, arbutin in druge snovi. Ker pospešuje presnovo, učinkuje splošno čistilno, zato jo ljudsko zdravilstvo pozna kot zelišče za ‘čiščenje krvi’, kar ni nič drugega kot pospeševanje izločanja presnovkov, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v telesu. Zaradi tega med drugim pomaga tudi pri lajšanju revmatičnih težav. Podobno kot vednozeleni gornik, ki tako kot resa sodi v družino vresovk, čisti sečne poti in pomaga pri boleznih mehurja in ledvic.

    REGRAT Le kdo ga ne pozna, saj raste povsod in v toplejših krajih cveti celo sredi zime. V tem času nabiramo korenine, pozneje liste in socvetja. Korenine posušimo in uporabljamo za pripravo poparkov. Liste jemo predvsem v solatah. Socvetja brez zelenih ovojkovih listov čim hitreje posušimo, da se med sušenjem ne razvijejo kodeljice, in uporabljamo za poparke.
    Regratovi listi so zelo bogati z rudninami, vsebuje pa še flavonoide in druge snovi. V cvetovih so karotenoidi, v koreninah pa med drugim steroli, triterpeni in sladkorji; jeseni so korenine zelo bogate z inulinom, ki je sicer glavna sestavina topinamburjevih korenik. Regrat učinkuje splošno krepčilno in je odlična hrana za žleze; med drugim spodbuja delovanje žolčnika. Spodbuja presnovo in izločanje presnovkov, pospešuje prekrvitev ledvic ter izločanje seča.

    ROŽMARIN Raste posajen v okrasne namene na Primorskem in v zavetnih legah tudi drugje po Sloveniji. Nabiramo poganjke in jih posušimo ter uporabljamo za poparke in začinjanje jedi.
    Poleg flavonoidov in drugih snovi vsebuje eterično olje, ki ga sestavljajo različne aromatične snovi, zaradi katerih učinkuje razkuževalno, spodbuja prebavo in presnovo. Splošno poživlja, pospešuje prekrvitev, učinkuje protivnetno in ima antioksidantne lastnosti.

    PREBERITE TUDI:  Živila in začimbe za močan imunski sistem: zdravje se začne v kuhinji!

    Vsak mesec nekaj

    V koledarju nabiranja se bodo v naslednjih mesecih zvrstile izbrane užitne divje rastline in zelišča, ki rastejo pri nas in so dovolj pogoste in lahko razpoznavne, da se brez večjih težav seznanimo z njimi. Skoraj vse lahko uživamo, četudi smo povsem zdravi, saj je manj znana in ne dovolj poudarjena značilnost zdravilnih rastlin tudi njihov antioksidantni učinek. Malodane brez izjem vsebujejo manjše ali večje količine polifenolov, spojin iz skupine flavonoidov, ki jih spoznamo po trpkem okusu. V telesu učinkujejo kot antioksidanti, zato zdravilne rastline poleg specifičnega zdravilnega delovanja učinkujejo preventivno pred ‘civilizacijskimi’ boleznimi današnjega časa, ki jih povzroča sedeči način življenja s presežkom stresa, pomanjkanjem gibanja ter kalorično prebogato, a z živodejnimi sestavinami prerevno prehrano. Zato je ključen sestavni del vsakega samozdravljenja oziroma preventive tudi prehod na bolj naravno prehrano, sprostitev uma in telesa ter predvsem redno vsakodnevno gibanje.

    Dario Cortese

    Povejte svoje mnenje - kometirajte