Večji del časa preživimo v zaprtih prostorih, zato bivalna klima še kako vpliva na naše počutje in zdravje. Čeprav vlaga, temperatura, različni vonji in škodljive snovi vplivajo na to, kako se počutimo v nekem prostoru, temu pravzaprav skoraj ne namenjamo pozornosti in slabo počutje pripisujemo drugim dejavnikom. Dokler nimamo neposredne izkušnje z dobro klimo prostora, pravzaprav ne vemo, kakšna naj bi ta bila. Zato se tudi ne zavedamo, kako pomembna je za naše počutje in zdravje.
Gradiva, iz katerih so narejeni naši prostori, imajo velik vpliv na bivalno klimo. Zato je smiselno pri gradnji izbrati tista gradiva, s katerimi si bomo zagotovili ugoden vpliv in zdravo okolje, kot sta na primer ilovica in apno.
Ilovica
V vsem svetu najdemo poslopja, narejena iz ilovice, ki še danes služijo bivanju, kar priča o kakovosti tega gradiva. A kakovost ni edIni razlog, da se odločimo za ta najpogosteje uporabljen gradbeni material na svetu ter z najdaljšo tradicijo uporabe. Ilovica je z razvojem gradbeništva dobila nove, sodobne načine uporabe, ohranila pa tiste lastnosti, ki prispevajo k zdravi bivalni klimi. Danes se ilovica največ uporablja za notranje omete, plošče za suhomontažno gradnjo ter stenske barve.
Ena od odličnih lastnosti ilovice, ki je difuzijsko najbolj odprt material, je uravnavanje vlage v prostoru, saj lahko zelo hitro absorbira prekomerno vlago oz. jo po potrebi odda. V prostorih, ometanih z ilovico, se vlaga ohranja na idealnih 50–55 %. Še posebej je primerna za prostore z veliko vlage, kot so kopalnice in kuhinja, oziroma tam, kjer nastaja veliko vodne pare, kar lahko privede tudi do nastajanja plesni. Ilovnati omet sicer ne sme biti izpostavljen neposrednemu stiku z vodo, saj se lahko spere. Ph vrednost ilovice je sicer 7, kar je nevtralno. Ilovica je še posebej primerna za alergike, saj ne vsebuje nobenih topil, konzervansov in sinetičnih snovi. Za strjevanje ni potrebno dodajati veziv, saj doseže trdnost samo s sušenjem.
Izolacija
V zadnjem času gre vsa pozornost v ekologiji predvsem varčevanju z energijo, zato so predvsem montažni objekti zaviti v debele ovoje toplotnih izolacij. Da bi dosegli visoke standarde energetske varčnosti objektov v skeletni gradnji večji del konstrukcije zapolni izolacija. Notranjost objektov se zaključuje z materiali, ki nimajo akumulacije in niso sposobni uravnavati klime v prostorih. Ta problem pa se nato rešuje s prezračevalnimi sistemi.
V ekološki gradnji za izolacijo uporabimo naravne izdelke, kot so lan, ovčja volna, konoplja in lesne vlaknenke, znotraj pa jih brez dodatnih folij zaključimo z ilovnatimi ometi ali suhomontažnimi ploščami. Tako izdelan naravni sistem je res paropropusten, izolativen in sposonben prilagajanja razmeram v okolju in prostoru.
Ilovnati omet je cenjen tudi zaradi velike sposobnosti akumuliranja toplote in postopnega oddajanja le-te. Zato je najboljša rešitev pri izvedbi sodobnih stenskih sistemov ogrevanja, kot tudi v kombinaciji s kaminom. Ilovica je tudi dober zvočni izolator, do neke mere blokira elektrosevanje ter nase veže neprijetne vonjave iz prostora. Še en razlog več za ilovnati omet v kuhinji ali kopalnici.
Težave so opozorilo!
Zdravo bivalno klimo lahko ustvarimo tudi z apnenimi ometi in apnenimi barvami. Materiali, v katerih je kot vezivo uporabljano apno, so primerni za sanacije starih objektov in povsod tam, kjer je vlaga v konstrukciji in prostoru zelo visoka, saj apno s svojo visoko bazičnostjo preprečuje nastanek plesni in alg. V ekološki gradnji se uporablja predvsem za izdelavo apnenih fasad, saj ščiti fasadni ovoj pred vremenskimi vplivi.
Škodljivo klimo prostora, ki ostaja očem skrita, predstavljajo tudi različna nizkofrekvenčna in visokofrekvenčna sevanja. Poleg ilovnatega ometa, ki blaži vplive sevanja, je prostor možno zaščititi z vgradnjo mrež ali tkanin proti sevanju, namestitvijo tkanin na steklene površine. Zelo učinkovita in najbolj enostavna rešitev pa je naravna barva proti sevanju, ki prostor pred sevanji zaščiti tudi do 98-odstotno.
Pogosto nas šele težave, kot so utrujenost, alergije ali celo bolezen, opozorijo, da je lahko vzrok za to tudi v našem bivalnem okolju. Predvsem zato, ker so gradiva polna raznih dodatkov in sintetičnih snovi. Res je, da je za ekologijo »žal« potrebno seči globlje v žep, a kaj nam pomaga, če varčujemo na račun dobrega počutja in zdravja?
