Vse več ljudi pripoveduje, kako so si pozdravili raka na naravni način. V Sloveniji je takih zgodb verjetno veliko več, kot jih javnost pozna. Nekaj bolnikov je svojo zgodbo javno povedalo. Veliko več lahko o ozdravitvah preberemo na spletnih straneh. Tudi zgodb o uspešnem zdravljenju z uradno medicino je seveda veliko. A naša pozornost bo tokrat usmerjena v izkušnje ljudi, ki so se pozdravili na naravni način.

To ne pomeni, da gre za neko metodo alternativne medicine. Gre za preprosto odločitev posameznega bolnika, da bo poskusil aktivirati zdravilne sposobnosti svojega lastnega telesa in da mu bo na svojevrsten način zraven pomagal. Odločitev temelji na prepričanju, da ima naše telo takšno sposobnost, da lahko pozdravi vse bolezni, če mu le damo priložnost za to. »Priložnost« pa je tisto, kar pomeni velike spremembe v življenju bolnika. Mnogo nekdanjih bolnikov svojo pripoved začenja s stavkom »rak je bil najboljše, kar se mi je v življenju zgodilo«. To rečejo potem, ko povedo vso zgodbo; tudi o grozi, šoku, spoznanju, da so na smrt obsojeni, ko so prvič slišali, kakšno bolezen imajo. Ob tem človek bolj težko verjame, da je bil »rak najboljše, kar se je nekomu zgodilo«. Toda zgodba o grozi in šoku je značilna za začetke, spoznanje o tem, da je bil rak nekaj dobrega, pa za konce oziroma začetke življenja po pozdravljeni bolezni.

Vsak človek je svet zase

Ozdravitev je nekaj, o čemer bi nekateri govorili kar naprej, drugi pa sploh ne. Vse je odvisno od človeka. Odločili smo se, da vam bomo predstavili nekaj zgodb in metod, po katerih so se ljudje z rakom zdravili in tudi ozdravili. V zgodbah je mnogo sporočil o zdravem načinu življenja. Kaj to sploh je? Fraza, ki so je vsi mediji polni in ki tako zlahka zdrsne z jezika mnogim zdravnikom, pa čeprav dostikrat sami ne vedo, kaj v resnici pomeni zdrav življenjski slog.

Vsem metodam, ki so si jih izbrali ljudje za zdravljenje, je skupno to, da vključujejo (velike) spremembe. Brez sprememb bomo nezadržno drseli naprej v vse večji razmah bolezni. Mnogo ljudi misli, da je bolezen, ki jih je napadla, stvar zdravnika. Ta mu bo dal zdravila in edino, kar se bo spremenilo, bo, da bo jemal zdravila po navodilih zdravnika. Bo s tem v resnici rešil svoj problem? Bolezen je znak, da nekaj delamo narobe in telo nam to dovolj jasno sporoča. Logično bi torej bilo, da se vprašamo, kaj smo počeli narobe. Smo jedli slabo hrano, vnaprej pripravljeno, iz pločevink ali iz trgovinskih zamrzovalnikov? Smo redno pili sladke mehurčkaste pijače? Smo se navzeli strupov iz okolja? Je v naši vodi kakšen strup? Ne preživimo dneva brez nekaj skodelic kave? Ali pa škatlice cigaret? Podležemo vsakemu stresu oziroma njegovim posledicam? Prva stvar je torej, da se zamislimo nad svojim dosedanjim življenjem. Šele potem, ko ugotovimo, kaj vse smo počeli narobe, lahko svoje početje spremenimo in si s tem pomagamo, da se telo lažje pozdravi. To je bistveno za pot k ozdravitvi.

S čiščenjem telesa proti raku prostate

Lotimo se torej primerov. V ZDA je precej znana zgodba poslovneža dr. Larryja Clappa, ki je po ozdravitvi napisal knjigo o tem, kako pozdraviti raka prostate brez operacije in brez zdravil. Na kratko je zgodba sledeča: leta 1990 so pri Larryju med rutinskim pregledom odkrili raka prostate. Takrat je bil star 58 let in je ravno začenjal življenjsko pot z novo partnerko. Na operacijo in predlagane načine zdravljenja ni pristal, ker ni hotel tvegati možnih zapletov (uhajanje urina ali popolna inkontinenca ter možna impotenca). Iskal je drugo, tretje in še nekaj zdravniških mnenj. Vmes je raziskoval, ker je bil pač vajen vsako stvar raziskati do temeljev, če je hotel najti ustrezne rešitve. Pri tem raziskovanju pa je bil seveda še posebej motiviran. Med drugim je Larry ugotovil, da je izredno pomembno, kakšna je pH vrednost (kislo-bazično ravnovesje v vseh celicah) v telesnih tekočinah in tkivih. Naše telo se namreč neprestano trudi, da bi pH vrednost vzdrževalo na optimalni ravni. V prebavilih naj bi bila pH vrednost med 1,0 in 3,5, v urinu okrog 6,8, v slini okrog 6,5, v venski krvi okrog 7,3, v kapilarni krvi med 7,3 in 7,4, v tankem črevesju med 7,5 in 8, v arterijski krvi okrog 7,4, v žolču okrog 7,8 in v trebušni slinavki med 8,0 in 8,3. Pri presnovi v telesu največkrat nastajajo kisline. Enako se zgodi pri stresu ali pa pri pretirani telesni vadbi. Proizvodnja večjih količin kisline je tudi posledica slabo prebavljenih beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, ki jih zaužijemo. Telo odstrani toliko kislin, kolikor jih lahko. Kar pa vseeno ostane, se vplete v celično presnovo, vmeša v delovanje encimov, poruši normalno kemijsko delovanje v telesu, kar škodljivo vpliva na zdravje.

Črevesne obloge in zajedavci

Larry je ugotovil, da bo največ naredil za svoje zdravje, če telo očisti strupov in zajedavcev. Čiščenje samo po sebi ne uravnoveša pH v telesu, vendar pa telo, očiščeno strupov, to ravnovesje samo vzpostavi. Očistiti je treba stene črevesja, kjer se naredijo žepi, v njih pa zastaja blato oziroma se naredijo prave obloge, ki sproščajo toksine. Očistiti je treba limfni sistem (najboljša je limfna drenaža), znebiti se je treba zajedavcev. Večinoma ljudje mislijo, da zajedavcev sploh nimajo. Preiskave blata jih morda res ne pokažejo. Toda to se zgodi zato, ker jih te preiskave ne iščejo. Iščejo zgolj nekaj vrst parazitov, ki delajo hude težave (trakulja, gliste). Toda mali zajedavci, ki jih gostimo veliko let, nam z leti naredijo precej škode. Ima jih več kot 90 odstotkov ljudi po vsem svetu. Znebiti se je treba strupov v telesu, odpraviti pretirano kislost (poudariti velja, da ne gre za kislost v želodcu, ampak v celicah). Prav tako pomembno je, da se soočimo s svojimi čustvi, energijami (čakre), da očistimo organe in da poskrbimo za zdrave zobe. Odstraniti je namreč treba vse amalgamske zalivke in se znebiti vseh nezdravih kovin v ustih. Najbolj toksično pa je živo srebro, ki je sestavni del amalgamskih zalivk. V ZDA so v nekaj raziskavah ugotovili, da je največ njihovega prebivalstva zastrupljenega prav z živim srebrom, za človeško telo enim najhujših strupov. Poleg amalgamskih zalivk so zanj krive ribe. Velike ribe, ki so pogosto na krožniku, in tiste, ki so gojene (to velja za množično pridelavo), so namreč precej onesnažene z živim srebrom. Med njimi so najpogostejše tune in mečarice. Pri gojenih ribah je torej treba biti zelo pazljiv. Ljudje mislijo, da zdravo jedo, v resnici pa se v njihovih telesih nabira smrtonosni strup.

Larry se je odločil svoje telo temeljito očistiti strupov. To je naredil s čiščenjem črevesja. Začelo se je z osemdnevnim postom, v okviru katerega je pil le vodo z limoninim sokom (seveda morajo biti limone ekološko pridelane) in javorjevim sirupom (stopnje B ali C ali celo D, stopnja A je najmanj kakovostna) ter s ščepcem kajenskega popra (vse omenjene sestavine je mogoče kupiti pri nas). Ves čas je skrbel za redno odvajanje blata. Vsako jutro je najprej popil kozarec tople vode, v kateri je raztopil jušno žlico nerafinirane in nemlete ter tudi nejodirane morske soli. To je poskrbelo za odvajanje. Znebil se je vseh amalgamskih zalivk, med postom je včasih popil tudi skodelico metinega čaja (brez sladkorja, sladkorju se je izogibal v velikem loku). Ko se je znebil vseh strupov in je telo uspelo vzpostaviti kislo- bazično ravnovesje, so njegovi izvidi pokazali, da je rak izginil.

Zgodba je seveda precej daljša. Njegovi metodi na rob je treba dodati, da je pomembna kakovost vode, ki jo pijemo. Izbrati je treba čisto, izvirsko vodo. V ZDA je voda izpod pipe najbrž drugačna kot pri nas. Vendar se ne gre slepiti. Tudi naša voda je vsaj klorirana, v nekaterih vodnjakih pa boste poleg klora našli še kaj drugega. Naložba v zdravje je torej izbira zares kvalitetne, neonesnažene pitne vode. Vsa hrana, ki jo je po končanem postu (tega je potem večkrat ponovil in prav vsakič se je počutil bolje) pazljivo izbiral, je bila ekološko pridelana, popolnoma sveža in iz domačega okolja. Večina te hrane je bila iz vrst zelenjave in nekaj manj sadja, druge vrste pa bolj malo oziroma le izjemoma. Larry je torej v svojem življenju spremenil marsikaj in se teh sprememb še danes drži.

Postenje po Breussu

Nekaj znanih Slovencev, ki se je spopadlo z rakom, se je odločilo za postno prehrano po avstrijskem strokovnjaku Rudolfu Breussu. Vsaka sestavina, ki jo človek po Breussovih navodilih zaužije, ima točno določen namen, zato je smiselno upoštevati vse njegove napotke, ki jih bomo v grobem povzeli. Poseben zelenjavni sok dobimo že narejen v lekarnah. Tisti, ki so post po Breussu preizkusili, pravijo, da je morda bolje, če si sokove delate sami. Okus je vsekakor drugačen. Nekateri pravijo, da je boljši, vendar je to odvisno od posameznika. Poleg vedno sveže iztisnjenih sokov iz zelenjave je treba v okviru tega posta piti čaje iz različnih zelišč, od ledvičnega čaja (mešanico dobite že pripravljeno) do čaja iz žajblja in šentjanževke, melise in poprove mete (vse to so zelišča, ki jih lahko nabiramo prav zdaj, v poletnih mesecih, zato si je smiselno narediti zalogo) ter čaje iz smrdljičke in ognjiča. Zelenjavni sok je sestavljen iz rdeče pese, korenja z listjem vred, zelene in redkve ter, na presenečenje marsikoga, surovega krompirja. Za pripravo tega soka boste rabili sokovnik. V naših trgovinah je na voljo kar nekaj relativno dobrih sokovnikov. Če se odločate za spremembo v prehrani, ki bo trajna, je smiselno v to napravo investirati nekoliko več. Pazite, da je dovolj močna (od 800 do 1000 wattov). Breuss poleg naštetega, ki tvori glavni del diete oziroma posta, za tiste, ki drugače ne morejo, dovoljuje vodo z limoninim sokom brez sladkorja in morda malo zeljnice (voda kislega zelja). Za zelo šibke je dodana še čebulna juha, pripravljena po njegovem receptu. Post začnete tako, da že teden dni prej dan za dnem postopoma izločate s svojega jedilnika trdno prehrano, na primer najprej meso in vse izdelke iz mesa, potem testenine in kruh ter kuhan krompir, dokler ne pridete do tega, da jeste samo še surovo zelenjavo brez vsega. Šele tako boste pripravljeni na začetek posta. Dan začnete s pol skodelice hladnega čaja za ledvice, dobre pol ure pozneje popijete skodelico ali dve čaja iz žajblja in šentjanževke z meto in meliso.

Poudariti je treba, da je vse to treba popiti počasi, po požirkih. Spet dobre pol ure ali eno uro kasneje popijete požirek zelenjavnega soka iz prej omenjene zelenjave. Vendar soka ne pogoltnete takoj, ampak ga nekaj časa zadržite v ustih, da se bo dobro zmešal s slino, v kateri so že presnovni elementi. Potem sledite svojemu telesu. Ko začutite lakoto, spet popijete požirek zelenjavnega soka, vedno na isti način, da ga zadržite v ustih. To lahko ponavljate ves dopoldanski čas, vendar samo takrat, ko začutite lakoto ali pa se vam zdi, da ste nekoliko vrtoglavi. Čaj iz žajblja in drugih naštetih rastlin pa lahko vmes pijete večkrat. Opoldne oziroma v času kosila spet popijete ledvični čaj, nakar se zadeva popoldne ponovi enako, kot je bilo dopoldne. Zvečer pa je spet na vrsti ledvični čaj. Breuss pravi, da je treba ledvični čaj piti prve tri tedne posta, potem pa ne več. Omejitev je tudi pri zelenjavnem soku: popijete ga lahko le pol litra na dan. Druge čaje pijete kadarkoli čez dan. Žajbljev čaj skuhate tako, da jušno žlico posušenega žajblja stresete v pol litra vrele vode in kuhate točno tri minute. Ledvični čaj mora vsebovati njivsko preslico, šentjanževko, koprivo in ptičjo dresen. Pripravite ga tako, da zelišča deset minut namakate v skodelici vroče vode, potem tekočino precedite. Zelišča iz cedila pretresete v posodo z vročo vodo in kuhate deset minut, nato spet precedite in zlijete skupaj s tekočino, ki ste jo dobili od prvega precejanja. Takšen način priprave je pomemben, ker se koristne učinkovine izločijo v času namakanja.

Sokovi tudi potem

Prehranjevanje oziroma postenje po Breussu traja 42 dni. Tudi potem, ko post končate, morate zelo postopoma preiti na običajni način prehranjevanja. Zelenjavni sok je treba piti še naprej, pa tudi žajbljev čaj. Ljudje, ki so se pozdravili s postom po Breussu, večinoma nikoli več niso prešli na hrano, ki so jo uživali prej. Še danes so njihovi obroki sestavljeni pretežno iz sveže zelenjave in sadja. Breuss posebej opozarja, da se človek, ki ne bo nehal kaditi, ne bo pozdravil.

O prehrani, ki temelji na sveži zelenjavi in sadju, govorijo tudi drugi, ki so se pozdravili. Večinoma poudarjajo še, da je pomembno odpraviti škodljive posledice stresa. Kar pomeni, da se je treba naučiti stres premagovati, kajti vsakdanje življenje vam s stresom ne bo prizaneslo. Konec koncev je dovolj velik stres že diagnoza rak. Poleg stresa oziroma onesnaženja iz okolja ste lahko deležni tudi onesnaženja v čustvenem življenju. Jeza, negativni odnos do sebe in do drugih, strah, vse to škodljivo vpliva na vaš fizični del. Če se hočete pozdraviti, se morate naučiti prekiniti s temi mislimi in jih obrniti v pozitivno smer. O tem, kako so se z rakom spopadli še nekateri drugi, bomo pisali v naslednji številki naše revije.

arhiv Zdravja