Konec izmenjave semen za slovenske vrtičkarje?

    Pripravlja se nova uredba Evropske komisije, ki predpisuje kmetom in vrtičkarjem uporabo enotnih semen in uvaja določene prepovedi. Mi smo se o novi uredbi pogovarjali z Matejo Koler, predsednico društva Varuhi semen in vodjo Semenske knjižnice.

    Izmenjava semen

    Kako resna so sporočila o novi uredbi Evropske komisije, ki jih v zadnjih dneh beremo iz različnih medijev in evropskih okoljskih organizacij?
    Situacija je zelo resna in na pripravo uredbe EU se že nekaj mesecev odzivamo številne evropske nevladne organizacije in iniciative. Sedaj so se pričeli odzivati tudi ljudje, kar je najpomembnejše, saj bo uredba EU, v taki obliki kot je bila neformalno predstavljena širši javnosti, prizadela vse nas potrošnike. Nevladna organizacija Arche Noah (slo. Noetova barka) je z namenom poglobljenega razglabljanja o učinkih uredbe organizirala zdaj že drugi mednarodni posvet. Po neformalnih informacijah, ki so jih v Bruslju pridobili tako predstavniki te avstrijske organizacije, kakor tudi predstavniki drugih organizacij, bi se naj omenjena uredba v Bruslju sprejemala 6. maja 2013. S tem, da se moramo zavedati, da vsebina končne uredbe še ni bila uradno predstavljanja in s tem tudi ni znana končna verzija uredbe. Po besedah MKO se bo to zgodilo prav 6. maja in šele na to gre uredba v zakonodajni postopek v Evropski parlament in Svet. Kakor koli, glede na neformalno predstavljene dokumente uredba ne samo prepoveduje medsebojno izmenjavo semen, temveč tudi velik negativen poseg v agrobiodiverziteto in prehransko suverenost posameznih držav članic. Da konkretiziram. Z uredbo zahtevana registracija in certifikacija sort, ki bo od vstopa uredbe v veljavo še strožja kot do sedaj, vodi do diskriminacije med pridelovalci rastlinskega razmnoževalnega materiala. To dejavnost bodo od vstopa uredbe v veljavo lahko vršili le tisti, ki si bodo to lahko privoščili – semenarska podjetja. To je za Slovenijo nesprejemljivo, saj se že sedaj soočamo z velikim deficitom v samooskrbi s semeni. Stopiti bi morali na pot, kjer se ta dejavnost spodbuja na način, da je administrativno in finančno čim manj obremenjujoča. To je osnovna dejavnost iz katere se napaja celo kmetijstvo (in vrtičkarstvo) ter naša prehranska veriga. Če nimamo lastnih semen je malo utopično govoriti o povečanju samooskrbe s hrano, saj bomo postali še večji sužnji semenarskih konglomeratov. In njihova ponudba, v katere kakovost in prijaznost do okolja in ljudi lahko dvomimo, bo podlaga pestrosti in kakovosti naših jedilnikov. Uredba bo dopuščala samo kroženje registriranih sort, kar pomeni, da bo prepovedana raba semen in sadik sort, ki niso del Skupnega seznama sort. S tem lahko izgubimo velik del starih sort, saj jih posamezniki ne bodo zmogli registrirat in če jih ne bodo smeli pridelovati, bodo enostavno izginile. S tem pa stopamo tudi na pot uniformiranja starih sort in izgube zakladnice genske pestrosti, ki je še kako pomembna v času ko se soočamo s klimatskimi spremembami.

    PREBERITE TUDI:  Domači pripravki za gnojenje in krepitev rastlin

    Kakšen vpliv bodo novi predpisi imeli na ekološke kmetovalce in seveda tudi vrtičkarje, za katere vemo, da si pogosto izmenjujejo semena med seboj?
    Že sedaj se ekološko kmetijstvo sooča s pomanjkanjem posebej za ekološko pridelavo žlahtnjenih sort. Osnova ekološkega kmetijstva je, da se izogiba rabi kemičnih sredstev. Če bomo izgubili gensko pestre sorte (tj. stare sorte), ki se lahko same prilagajajo okolju in se branijo škodljivcev in bolezni, se bo introdukcija modernih sort v sonaravne pridelovalne prakse močno povečala. Z njimi pa cel paket agro-kemične industrije. Ob tem me močno skrbi tudi dejstvo, da se na trgu ponujajo hibridne sorte, ki jih ne moremo razmnoževat v naslednjih letih. To pomeni, da če bomo želeli pridelovati, bomo vedno znova kupovali semena in to po ceni kakršni nam jo bodo postavili drugi. In glede na močan lobij semenarske industrije pri pripravi te uredbe, se morebitnim mahinacijam za dosego njihovih ciljev, tudi v prihodnosti ne bomo mogli izogniti.

    Mateja Koler, predsednica društva Varuhi semen in vodja Semenske knjižnice
    Mateja Koler, predsednica društva Varuhi semen in vodja Semenske knjižnice

    Kakšno je vaše mnenje o novi uredbi?
    Moje osebno mnenje je, da bi se morala priprava tako pomembne uredbe najprej začeti z usklajevanji na nacionalnem nivoju.  Pri tem bi morala biti osnova temeljita revizija nacionalne zakonodaje, njenih učinkov,  realnega stanja agrobiodiverzitete in potreb ljudi, da to najpomembnejšo kmetijsko dejavnost zaženemo in postanemo prehransko suverena država. Ob tem me zelo skrbi odnos pristojnih organov do te problematike. Predvsem MKO, ki podpira takšne uredbe, brez tega, da bi poslušalo glas angažirane civilne družbe. Če so njihove navedbe resnične , da bo v ponedeljek uredba samo uradno predstavljena, potem pričakujem, da se bodo potrudili in odprli prostor za dialog, kjer bodo želeli slišati (ne samo poslušati!) predloge in rešitve vseh akterjev na tem področju, da si zagotovimo največji možni pozitivni učinek. Za to pa bo nujen tudi prevod predlagane EU zakonodaje v slovenščino, da se izognemo  očitku in/ali možnosti izgube informacij v neformalnem prevodu. Na žalost se mi zdi, da se v Sloveniji namesto, da bi se izobraževalo, prepoveduje. Ob tem se semenarjenje predstavlja kot visoka znanost, kar pomeni še večjo koncentracijo veščin in dobrin v roke manjšine, ki se med drugim  napaja tudi iz davkoplačevalskega denarja. O semenih smo se pri nas komaj začeli pogovarjat in razvijat kulturo razumevanja in aktivnega delovanja na tem področju. In tu gre zahvala prav številnim nevladnim organizacijam, ki smo se zavzele za to problematiko. Ob tem nekateri poudarjajo, da se bodo določene dejavnosti navedene v uredbi tolerirale. Na to lahko samo odgovorim: »Nočem, da se moje pravice tolerirajo, hočem, da mi pripadajo v vseh ozirih (skupaj z dolžnostmi).«

    PREBERITE TUDI:  Evropska komisija o privatizaciji vode

    Kako se boste odzvali v vašem društvu?
    V našem društvu smo se na to uredbo že odzvali in smo do nje zavzeli zelo kritično pozicijo. Na njo opozarjamo že od novembra 2012 in od takrat se trudimo dogajanje v Bruslju približati ljudem na vse nam znane in mogoče načine. In to bi morala biti v prvi vrsti naloga pristojnih organov, da svoje državljane seznanijo z dogajanji  na tako pomembnem področju kot je hrana. V tem času smo si tudi sami prizadevali od pristojnih organov pridobiti več informacij o tej uredbi in do pred nedavnega (do pred dvema dnevoma in še to ne direktno na naše društvo), ko so zavrgli naša navajanja, nismo dobili nobenega odgovora. Skrbi me, da smo prišli do točke, da se politični odločevalci in pristojne institucije odzovejo šele, ko so izpostavljene medijskemu pritisku.  Ob tem lahko samo še rečem, da bomo pozorno spremljali odločitve naših predstavnikov v Bruslju in da upam, da se zavedajo, da so v službi ljudi in ne obratno. …. bomo videli kaj se bo zgodilo 6. maja in na to bomo odgovorili. Do takrat pa bomo širili nam znane informacije, pozivali ljudi, da zavzamejo kritično pozicijo in se postavili v bran širši družbeni koristi.

    Kaj to pomeni za organizacije, kot je na primer vaša, kjer v semenski knjižnici tudi zbirate semena?
    Kaj to pomeni za organizacijo kot smo Varuhi semen – nič dobrega. Ampak kot organizacija se še vedno lahko usmerimo v različna področja delovanja. Sedaj se trudimo, da smo v svojem delovanju čim bolj celostni, v prihodnosti pa se nam zna zgoditi, da bomo v tem omejeni. Kot organizacija smo, ne glede na mladost, premagali že številne izzive in verjamem, da tam kjer je volja tam je moč. Mene ta uredba bolj kot iz stališča organizacije katere del sem, skrbi iz stališča posameznice.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    14 KOMENTARJI

    1. Verjetno je odzadaj res GSO lobi. A meni se politična akcija zdi smiselna le iz enega razloga. Da se razkrije ta lobi, da nam (EU) ne podtakne kakšno še večjo bedarijo.

      Glede same uredbe pa je moj recept bosanski. Bomo jo pač ignorirali, saj ne bo prvič, da se kakšen zakon ne spoštuje. No big deal. :-)

    2. Kaj taka panika… planet bo preživel, človeštvo bo izumrlo. Nekaj semenk gor ali dol, pa naj še gre kaka glava dol – kriva je demokracija, ki prepušča moč posameznikom in s tem podkupovalcem (lobistom). V Dobi interneta bi lahko imeli neposredno vladanje – potem pa bi se zakoni sprejemali po sistemu “like” ali “dislike”, potem pa ne bi bilo junaka, ki bi lahko podkupil zadostno količino ljudstva da bi glasovalo za take fašistične zakone. (tukaj naj mi fašisti oprostijo) Še manj primerno pa bi bilo navajati kakšna živalska imena, ker živali pač niso nič krive.

    3. Če smo pametni semena bomo sami pridelovali na svojih vrtičkih..moja mama ih ima desetletja,jaz imam svojo solatno seme …upremo se lahko samo tako…čebel itak letos ni…sej na Koroškem ..panji so prazni!!

    4. Kaj takega!!!!

      Upam da bojo odgovorni politiki reagirali pravilno in nas zaščitili pred invazijo teh bedakov. Takoj podpišem izhod iz EU če bo treba.

      Če ne, pa kakor pravi znana puntarska pesem “mah, pa tudi še z motorko bo padla glava proč…grad gori, grof beži, vino teče naj če teče kri…”

    5. Tega ne smemo in ne bomo pustili ! Če se to zgodi, postanemo revni, bolni hlapci na svoji uničeni zemlji! Ljudje, uprite se!

    6. Ljudje, zbudite se!
      Ali ne vidite kam pes taco moli – v smeri genetsko modificiranih semen, ki nam jih bodo drago prodajali skupaj z vso kemijo, ki spada zraven.
      Poleg tega pa še nepredvidljivimi učinki za zdravje (gotovo ne koristnimi).

    7. In to se dogaja ravno zdaj ko gre še edina taka domača Semenarna v stečaj :(

    Comments are closed.