Najboljši domači pripravki iz materine dušice in sivke

Recepte in nasvete za uporabo in pripravo naravnih pripravkov iz teh dveh zdravilnih vijoličnih lepotic nam je zaupala Tina Mele, ki je sicer doktorica veterinarske medicine in doktorica medicinskih znanosti. Zadnjih 10 let pa je njena strast tudi preučevanje zdravilnih moči rastlin. Pogostokrat svoj navdih in srečo zato najde v pripravi in vodenju spletnih izobraževanj na to temo.

Kot sama pravi, nam narava nudi nešteto možnosti, kako nas lahko podpre, zato meni, da v nobeni hiši ne bi smela manjkati domača zeliščarka ali zeliščar. “Moje poslanstvo je, da v čim več domov prinesem pozabljena in dodatno strokovno podkrepljena znanja o uporabi zdravilnih rastlin in tako poskrbim za opolnomočenje in samooskrbo s področja zdravja in dobrega počutja na naraven način čim več družin” še doda.

Tina Mele
Tina Mele

Materina dušica (Thymus sp.)

Mazilo iz materine dušice s kokosovim maslom

“Mazilo iz materine dušice s kokosovim maslom je večstransko uporabno mazilo, ki deluje na koži protimikrobno in pomirjevalno. Uporablja se pri pikih žuželk, manjših ranah, odrgninah ter vneti in razdraženi koži. Olajša in odpira dihalne poti – v te namene je dobro dodati še nekaj eteričnega olja timijana.”

Potrebujemo:

  • 1 skodelico kokosovega masla
  • 1/4 skodelice oljčnega olja
  • 1/2 skodelice posušenih listov in cvetov materine dušice

Po želji dodamo še 10 kapljic eteričnega olja timijana (za dodatno moč).

Postopek:

Pripravimo vodno kopel – en večji lonec z vodo, na katerega postavimo manjši lonec v katerem bomo delali mazilo. V zgornjo posodo damo kokosovo maslo in oljčno olje. Segrevamo toliko časa, da se kokosovo maslo raztopi. Mešanici dodamo lističe in cvetove ter segrevamo (pazimo, da ni prevroče) 1-2 uri. Občasno premešamo. Po končanem segrevanju pustimo, da se zmes malenkost ohladi in nato precedimo skozi gazo. Po želji lahko dodamo eterično olje timijana (10 kapljic). Nalijemo v čiste posodice in počakamo, da se ohladi in strdi, nato posodice zapremo. Mazilo shranjujemo na hladnem in temnem mestu (ni treba v hladilniku). Uporabno je več mesecev.

Uporaba:

Po potrebi nanesemo majhno količino mazila na prizadeto mesto –  ureznine, odrgnine, pike žuželk ali kakršno koli draženje kože. Pri prehladih oz. mokrem kašlju mazilo nanesemo na predel prsi in hrbta (v ta namen bo mazilo bolj učinkovito, če mu dodamo še eterično olje timijana).

materina dušica

Med z materino dušico

“Med z materino dušico lahko uporabljamo kot dodatek čaju, kot sladilo v raznoraznih izdelkih, kot namaz na kruhu ter tudi kar tako pri prehladih in vnetem grlu” svetuje.

Potrebujemo:

  • 6-10 vejic sveže materine dušice (ali timijana)
  • 1 skodelico medu

Postopek:

Sveže vejice materine dušice damo v čist, suh steklen kozarec za vlaganje.  Čez nalijemo med. Poskrbimo, da so vejice popolnoma prekrite z medom. Dobro zapremo kozarec in pustimo 1-2 tedna na temnem mestu na sobni temperaturi (npr. v kuhinjski omarici ali predalu). Precedimo skozi gazo in shranimo v čist, suh kozarec. Precejanje medu je lahko kar izziv (odvisno tudi od same viskoznosti oz. gostote medu). Za lažje precejanje lahko po potrebi med malce segrejemo, vendar pazimo, da temperatura medu ne pride preko 35°C. Tak med deluje protimikrobno in pomirjujoče, uporablja se ga predvsem pri vnetem grlu in mokrem kašlju. Kot pa smo že omenili je lahko tak med tudi odličen posladek ali sladilo.

Sirup materine dušice proti kašlju

“Sirup materine dušice deluje protimikrobno, protivnetno, lajša izkašljevanje pri mokrem/produktivnem kašlju, pomirja vneto grlo in podpira imunski sistem. Še posebej, če dodamo česen” nam še pojasni.

Potrebujemo:

  • 2 skodelici vode
  • 1 skodelico sveže materine dušice oz. ½  skodelice suhe materine dušice (list in cvet)
  • 1 skodelico medu
  • Sok 1 limone

Za dodatne protimikrobne lastnosti lahko dodamo 1-2 stroka drobno nasekljanega česna.

Postopek:

Zavremo vodo in dodamo materino dušico. Zmanjšamo ogenj in segrevamo še 10-15 minut oz. toliko časa, da se tekočina približno prepolovi. Odstavimo z ognja in pokrito pustimo, da se malce ohladi. Precedimo skozi gazo. Če želimo dodati česen, dodamo drobno nasekljan česen ter pustimo pokrito namakati 10 min. Nato precedimo. Ko je mešanica še topla, a ne vroča, primešamo med. Dodamo sveže stisnjen sok limone in dobro premešamo. Prelijemo v sterilne stekleničke in dobro zapremo. Če imamo razmerje medu in tekočine vsaj 1:1 lahko shranimo na hladnem in temnem prostoru; če je medu manj, hranimo v hladilniku.

Uporaba:

Pri mokrem kašlju uporabimo od 2 čajnih žličk do 1 jedilne žlice vsakih 4-6 ur.

Sivka (Lavandula angustifolia)

Lavenada – sivkina limonada

“Sivkina limonada nam prinaša mnogo koristi za naše zdravje. Pomaga lajšati stres in spodbuja relaksacijo. Tako limona kot sivka podpirata prebavo. Sok limone spodbuja prebavne encime, sivka pa lahko pomiri razdražen želodec in zmanjša napenjanje. Sivka deluje tudi protivnetno in podpira imunski sistem.”

Potrebujemo:

  • 1 skodelico sveže stisnjenega soka limon (približno 4-6 limon)
  • 1/2 skodelice medu (ali priljubljenega sladila)
  • 1 jedilno žlico posušenih cvetov prave sivke
  • Skupno 5 skodelic vode
  • Ledene kocke
  • Rezine limone in/ali vejice sivke za okrasitev (po želji)

Postopek:

Zavremo 1 skodelico vode. Odstavimo iz ognja in prelijemo čez posušene cvetove prave sivke (ali dodamo cvetove sivke v vodo). Pokrito namakamo 10 minut. Precedimo in dobimo sivkin čaj. V vrču zmešamo sivkin čaj, med in sok limon. Dobro premešamo, dokler med ni popolnoma raztopljen. Dodamo preostale 4 skodelice vode in premešamo. Ohladimo (vsaj eno uro v hladilniku) in postrežemo z ledom. Po želji okrasimo z rezinami limone in/ali vejicami sivke.

sivka

Sivkine lučke z medom

“Sladoledne lučke z medom so lahko osvežujoča pomiritev, podpirajo imunski in prebavni sistem; če pa dodamo če borovnice s tem v telo vnesemo še nekaj dodatnih antioksidantov, ki koristijo splošnemu zdravju. Idealno za vroče poletne dni.”

Potrebujemo:

  • 2 skodelici vode
  • ¼ skodelice posušene prave sivke
  • 1 skodelico sveže stisnjenega soka limone (približno 4-6 limon)
  • ½ skodelice borovnic (opcijsko – za dodatek k barvi in okusu)

Postopek:

Zavremo vodo. Odstavimo iz ognja in prelijemo čez posušene cvetove prave sivke (ali dodamo cvetove sivke v vodo). Pokrito namakamo 10 minut. Precedimo in dobimo sivkin čaj. Dokler je sivkin čaj še topel, dodamo med in dobro premešamo, da se med stopi. Dodamo limonin sok in dobro premešamo.

Po želji lahko dodamo borovnice. Borovnice razporedimo enakomerno v modelčke za sladoledne lučke. V modelčke za lučke nalijemo sivkino mešanico in postavimo v zmrzovalnik za vsaj 4-6 ur (oziroma dokler se mešanica ne strdi). Če lučke ne gredo lepo ven iz modelčkov, jih lahko za kratek čas postavimo pod toplo vodo.

Macerat sveže sivke

“Sivkin macerat lahko uporabimo za pomirjanje kože pri opeklinah (sončnih in drugih), za pomoč pri celjenju ran, kot masažno olje za pomirjanje in relaksacijo, pri bolečih mišicah, glavobolih, manjših poškodbah ter kot nego kože, saj deluje vlažilno, pomirjajoče in zaščitno na kožo” pojasni.

Za pripravo maceratov, oljnih izvlečkov rastlin, najpogosteje uporabljamo oljčno olje. Po želji, pa lahko uporabimo tudi jojobino ali mandljevo olje.

Postopek:

V sterilen kozarček za vlaganje drobno narežemo sivko (liste, cvetove in upogibljiv del stebla). Kozarček napolnimo do ¾. Dodamo 2-3 čajne žličke alkohola (za srednji kozarček za vlaganje) in dobro premešamo. Do vrha nalijemo oljčno olje, dobro zapremo in kozarček označimo. Na temnem mestu na sobni temperaturi pustimo 3 tedne. Podložimo s papirnato brisačo, ker bo vedno nekaj olja spolzelo ven. Lahko damo kozarček za 2-3 tedne v papirnati vrečki (zaščiteno pred svetlobo) na notranjo stran okna (toplota pomaga pri maceriranju, vendar naj nihanje temperatur ne bo preveliko).

Občasno kozarec pretresemo in vmes večkrat preverimo, če olje pokriva ves rastlinski material. Po potrebi dolijemo olje. Po 4 tednih macerat precedimo. V čist, steriliziran kozarec položimo lijak in preko gaze ali druge bombažne krpe precedimo macerat. Počakamo, da olje pasivno kaplja v kozarec in gaze z rastlinskim materialom ne stiskamo (ker bi s stiskanjem v macerat dodali tudi vodo iz rastline, kar pa ne želimo). Ko se olje precedi, kozarec zapremo in označimo ter ga shranimo na temno in hladno mesto.

Kako preprečiti in obvladati plesen poleti?

Poletje prinaša vroče temperature in visoko vlažnost, kar je idealno okolje za rast zidne plesni. Plesen na hrani in drugih materialih povzroča neprijeten vonj, zidna plesen pa estetske težave, obe plesni pa negativno vplivata tudi na naše zdravje. Kako lahko preprečite in obvladate plesen in zidno plesen v poletnih mesecih, da bo vaš dom ostal zdrav in prijeten?

Kaj sta plesen in zidna plesen?

Plesen, ki se najpogosteje razvije na organskih materialih in zidna plesen sta vrsti gliv, ki najbolj uspevajo v vlažnih in toplih okoljih. Plesen je običajno vidna kot siva, bela ali zelena površinska prevleka, ki se pojavlja na organskih materialih, kot so les, papir ali tkanine. Zidna plesen pa je črni ali temno zeleni madež, ki raste na stenah, stropih ali drugih površinah, ki so pogosto izpostavljene vlagi.

Plesni se širijo s sproščanjem spor v zrak, kar lahko povzroči alergijske reakcije, težave z dihanjem in druge zdravstvene težave, zlasti pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ali občutljivimi na plesen.

Kako preprečiti razvoj plesni?

Preprečevanje je ključ do ohranjanja zdravega doma brez plesni. Poiskali smo nekaj učinkovitih načinov, kako lahko zmanjšate tveganje za rast plesni iv poletnih mesecih:

1. Vzdrževanje nizke vlažnosti

Plesen uspeva v vlažnih okoljih. Da bi preprečili njeno rast, je pomembno vzdrževati relativno vlažnost v vašem domu pod 60 %. To lahko dosežete na več načinov:

  • Uporabite razvlažilnike: Razvlažilniki pomagajo zmanjšati vlažnost zraka, še posebej v prostorih, ki so nagnjeni k vlagi, kot so kleti, kopalnice in kuhinje.
  • Prezračevanje: Redno prezračujte svoj dom z odpiranjem oken in uporabe ventilatorjev, še posebej v vlažnih prostorih. Uporabite izpušne ventilatorje ali rekuperatorje v kuhinjah in kopalnicah, da odstranite odvečno vlago.
  • Klimatske naprave: Klimatske naprave ne le ohladijo prostor, temveč tudi pomagajo odstraniti vlago iz zraka.

2. Popravilo puščanja in težav z vlago

Prepuščanje vlage je glavni vzrok za rast plesni in zidne plesni. Redno preverjajte vaš dom za znake prepuščanja vlage in se hitro odzovite:

  • Popravite prepuščanje: Preverite streho, okna, vrata in cevi za morebitne znake puščanja in jih takoj popravite. Puščanje lahko povzroči kopičenje vode, kar ustvarja idealne pogoje za rast plesni.
  • Preprečite vdor vode: Poskrbite, da bo vaš dom zaščiten pred vdorom vode. Uporabite vodoodporne tesnilne mase okoli oken in vrat ter zagotovite, da je streha v dobrem stanju.
  • Preprečevanje kondenzacije: Kondenzacija lahko povzroči kopičenje vlage na hladnih površinah, kot so okna in cevi. Uporabite izolacijo na ceveh in oknih in tako zmanjšate kondenzacijo.

3. Redno čiščenje in vzdrževanje

Redno čiščenje in vzdrževanje je ključnega pomena za preprečevanje rasti plesni. Nekaj nasvetov za učinkovito čiščenje:

  • Čiščenje vlažnih površin: Redno čistite površine, ki so pogosto izpostavljene vlagi, kot so kopalniške ploščice, kuhinjski pulti in okenske police. Uporabite čistila proti plesni ali mešanico kisa in vode.
  • Odstranjevanje vlage: Po uporabi kopalnice ali kuhinje poskrbite, da so površine suhe. Obrišite umivalnike, kadi in ploščice, da odstranite odvečno vlago.
  • Odstranjevanje organskih materialov: Plesen raste na organskih materialih, kot so papir, karton in tkanine. Redno odstranjujte stare in odpadne časopise, škatle in tkanine, ki bi lahko bili izpostavljeni vlagi.

4. Uporaba protiplezenskih premazov

Za dodatno zaščito lahko uporabite posebne premaze na stenah, stropih in drugih površinah, ki so nagnjene k vlagi, ki vsebujejo dodatke, ki preprečujejo rast in razvoj plesni. Ti premazi ustvarijo zaščitno plast, ki preprečuje rast plesni na njih.

Kako obvladati zidno plesen?

Če kljub vsem preventivnim ukrepom opazite plesen v vašem domu, je pomembno, da ukrepate hitro in hkrati ugotovite, zakaj nastaja plesen v stanovanju. Tukaj je nekaj korakov, kako se učinkovito spopasti s plesnijo:

1. Prepoznajte in ocenite prizadeto območje

Najprej ocenite obseg plesni. Majhne madeže plesni lahko pogosto odstranite sami, medtem ko je pri večjih območjih plesni ali pri ponavljajočih se težavah morda potrebno poklicati strokovnjaka, da ugotovi vzrok pojavljanja plesni.

2. Pravilna zaščita in prezračevanje

Pred začetkom čiščenja nosite zaščitno opremo, kot so rokavice, zaščitna očala in maska za prah, da se izognete vdihavanju spor plesni. Prav tako zagotovite dobro prezračevanje v prostoru, kjer boste čistili.

3. Čiščenje plesni

Za čiščenje plesni lahko uporabite različna sredstva:

  • Belilo: Mešanica belila in vode (v razmerju 1:10) je učinkovita za ubijanje plesni na neporoznih površinah. Nanesite raztopino na prizadeto območje, pustite delovati nekaj minut, nato pa obrišite s krpo.
  • Kis: Kis je naravno sredstvo za uničevanje plesni in je učinkovito za uporabo na neporoznih površinah. Razpršite nerazredčen alkoholni kis na plesnivo površino, pustite delovati nekaj ur in nato obrišite.
  • Soda bikarbona: Mešanica sode bikarbone in vode je blago, a učinkovito sredstvo za čiščenje plesni. Nanesite pasto na prizadeto območje, pustite delovati nekaj minut in nato obrišite s krpo.

Preberite tudi: Nad plesen z alkoholnim kisom: Natančen opis postopka korak za korakom

4. Odstranite okužene materiale

Če je plesen prizadela porozne materiale, kot so preproge, tapete ali mavčne plošče, jih je morda treba odstraniti in zamenjati. Porozni materiali lahko absorbirajo plesen, zaradi česar je težko popolnoma odstraniti.

5. Preprečite ponovni pojav

Po čiščenju plesni poskrbite za ukrepe za preprečevanje njenega ponovnega pojava. Ohranite nizko vlažnost, redno preverjajte svoj dom za znake vlage in hitro ukrepajte, če opazite kakršne koli težave z vodo.

Plavalčevo uho: Kako ga zdraviti?

Plavalčevo uho ali plavalno uho je vnetje zunanjega ušesa, ki se lahko razširi v notranjost ušesa in je pogosta, a preprečljiva težava, ki jo lahko povzroči prekomerna izpostavljenost vodi. Z ustreznimi preventivnimi ukrep lahko bistveno zmanjšate tveganje za razvoj te neprijetne okužbe.

Kaj je plavalčevo uho in zakaj se pojavi?

Plavalčevo uho se običajno razvije, ko voda vstopi v ušesni kanal in tam ostane, kar ustvarja vlažno okolje, ki je idealno za rast bakterij in gliv. To se lahko zgodi pri plavanju v bazenu, jezeru, reki ali morju. Poleg vode lahko tudi drugi dejavniki prispevajo k razvoju plavalčevega ušesa:

  • Poškodbe sluhovoda: Uporaba vatiranih palčk, slušalk ali celo praskanje z nohti lahko povzroči manjše poškodbe v ušesnem kanalu, kar olajša vstop bakterij.
  • Kemikalije in dražila: Kopanje v bazenih z visoko vsebnostjo klora ali izpostavljenost drugim kemikalijam lahko razdraži sluhovod in poveča tveganje za okužbo.
  • Neustrezno sušenje ušes: Po plavanju ali prhanju lahko ostane vlaga v ušesnem kanalu, kar spodbuja rast mikroorganizmov.

Simptomi plavalčevega ušesa

Simptomi plavalčevega ušesa se običajno razvijejo v nekaj dneh po izpostavljenosti vodi in lahko vključujejo:

  • Srbenje v ušesu: Pogosto prvi simptom, ki ga bolniki opazijo.
  • Rdečina in oteklina: Zunanje uho in ušesni kanal lahko postaneta rdeča in otečena.
  • Bolečina: Bolečina, ki se poveča pri premikanju ušesa ali pritisku na ušesno školjko.
  • Izcedek iz ušesa: Tekoč, voden ali gnojen izcedek iz ušesnega kanala.
  • Zmanjšan sluh: Vnetje ali izcedek lahko povzroči začasno izgubo sluha.
  • Občutek polnosti v ušesu: Občutek zamašenosti ali polnosti v prizadetem ušesu.
Plavalčevo uho

Kako ukrepati ob sumu na plavalčevo uho?

1. Obiščite zdravnika

Če sumite, da imate plavalčevo uho, je najboljši prvi korak obisk zdravnika. Zdravnik bo opravil pregled ušesa in potrdil diagnozo. V večini primerov bo predpisal kapljice za ušesa, ki vsebujejo antibiotike ali antimikotike, odvisno od povzročitelja okužbe.

2. Uporabite predpisane kapljice za ušesa

Kapljice za ušesa so običajno prva linija zdravljenja. Antibiotične kapljice pomagajo ubiti bakterije, medtem ko antimikotične kapljice zdravijo glivične okužbe. Pomembno je, da kapljice uporabite točno po navodilih zdravnika. Kapljice vstavite v uho, medtem ko ležite z okuženim ušesom navzgor, in počakajte nekaj minut, da kapljice prodrejo globoko v sluhovod.

3. Ohranjajte uho suho

Med zdravljenjem je ključnega pomena, da okuženo uho ohranjate suho. Izogibajte se plavanju in uporabi slušalk ali čepkov za ušesa, dokler okužba ne mine. Pri prhanju ali umivanju las uporabite zaščitno kapico ali vato, namočeno v vazelin, da preprečite vdor vode v ušesni kanal.

4. Blaženje bolečin

Za lajšanje bolečin lahko uporabite zdravila brez recepta, kot so ibuprofen ali paracetamol. Sledite navodilom na embalaži in se posvetujte z zdravnikom, če je bolečina huda ali se ne izboljša.

5. Izogibajte se draženju

Izogibajte se vstavitvi kakršnih koli predmetov v uho, kot so vatirane palčke, saj lahko to poslabša okužbo ali poškoduje občutljivo tkivo v sluhovodu. Prav tako se izogibajte praskanju ali drgnjenju ušesa.

Preberite tudi: Vnetje ušes: Kateri domači pripravki pomagajo?

Kako preprečiti plavalčevo uho?

Preprečevanje je boljše kot zdravljenje. S temi ukrepi lahko zmanjšate tveganje za razvoj plavalčevega ušesa:

1. Ohranjanje suhih ušes

Po plavanju ali prhanju poskrbite, da bodo vaša ušesa temeljito posušena. Nežno obrišite ušesa z brisačo in nagibajte glavo na stran, da omogočite iztekanje vode iz ušesnega kanala. Lahko tudi nežno stresete glavo ali uporabite sušilnik za lase na nizki temperaturi, da posušite ušesa.

2. Uporaba ušesnih kapljic po plavanju

Preventivne kapljice za ušesa, ki vsebujejo alkohol ali kis, lahko pomagajo izsušiti vodo in preprečiti rast bakterij ali gliv. Uporabite te kapljice po plavanju ali izpostavljenosti vodi. Kapljice lahko kupite v lekarni ali pripravite domačo mešanico z enakimi deli alkohola in belega kisa.

3. Izogibanje daljšemu stiku z vodo

Če je mogoče, omejite čas, ki ga preživite v vodi, še posebej, če imate občutljiva ušesa ali ste nagnjeni k okužbam. Redni plavalci lahko uporabljajo ušesne čepke za plavanje ali zaščitne kapice, da zmanjšajo vdor vode v ušesa.

4. Izogibanje draženju sluhovoda

Ne uporabljajte vatiranih palčk ali drugih predmetov za čiščenje ušesnega kanala, saj lahko povzročite mikro poškodbe ali odstranite zaščitni vosek, kar poveča tveganje za okužbo. Če imate težave z ušesnim voskom, se posvetujte z zdravnikom za varno odstranitev.

5. Pravilna nega ušes

Če ste nagnjeni k pogostim okužbam ušes, se posvetujte z zdravnikom o dodatnih preventivnih ukrepih. Morda vam bo priporočil redno uporabo preventivnih kapljic ali druge prilagoditve v vaši negi ušes.

Vročinska kap: Pravočasno prepoznajte simptome

Vročinska kap nastane zaradi prekomerne izpostavljenosti visokim temperaturam in dehidracije. Če je ne prepoznamo in ustrezno zdravimo pravočasno, lahko povzroči hude posledice ali celo smrt. Vročinska kap je resno stanje, ki zahteva takojšnjo pozornost. Prepoznavanje simptomov in hitro ukrepanje lahko preprečita resne posledice in rešita življenje. S preventivnimi ukrepi lahko uživate v poletju varno in brez skrbi.

Kaj je vročinska kap?

Vročinska kap, znana tudi kot hipertermija, se pojavi, ko se telesna temperatura dvigne nad 40°C zaradi dolgotrajne izpostavljenosti visokim temperaturam ali intenzivni telesni aktivnosti v vročem vremenu. To stanje lahko povzroči motnje v delovanju telesa, zlasti centralnega živčnega sistema.

Razlogi za vročinsko kap

Vročinska kap lahko nastane zaradi več dejavnikov, vključno z:

  • Visokimi temperaturami: Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam brez ustreznega hlajenja.
  • Intenzivna telesna dejavnost: Naporne fizične aktivnosti, zlasti v vročem vremenu.
  • Dehidracija: Nezadostno pitje tekočine, kar preprečuje telesu, da bi se učinkovito ohladilo z znojenjem.
  • Določena oblačila: Nošenje težkih, tesnih oblačil, ki preprečujejo izhlapevanje znoja.

Simptomi vročinske kapi

Prepoznavanje simptomov vročinske kapi je ključnega pomena za hitro in učinkovito zdravljenje. Simptomi se lahko razvijejo nenadoma ali postopoma in vključujejo:

1. Zelo visoka telesna temperatura

Glavni znak vročinske kapi: Telesna temperatura nad 40°C je najpomembnejši znak vročinske kapi. To je lahko znak, da se telo ne more več učinkovito ohladiti.

2. Spremembe v duševnem stanju ali vedenju

  • Zmedenost ali razdražljivost: Oseba lahko postane dezorientirana, zmedena ali razdražljiva.
  • Bolečine v glavi: Pogosti so hudi glavoboli, ki lahko vključujejo pulzirajočo bolečino.
  • Omotica ali vrtoglavica: Oseba se lahko počuti šibko in omotično.

3. Težave z dihanjem

Hitro ali plitvo dihanje: Vročinska kap lahko povzroči hitro ali plitvo dihanje, saj telo poskuša uravnavati svojo temperaturo.

4. Bolečine in mišični krči

Krči in bolečine: Mišični krči, zlasti v nogah ali trebuhu, so pogosti simptomi, ki spremljajo vročinsko kap.

5. Suha ali pordela koža

  • Pordela, vroča koža: Koža lahko postane vroča in rdeča, kar je znak, da telo izgublja sposobnost znojenja.
  • Suha koža: Čeprav je lahko koža suha in vroča, se včasih oseba še vedno močno znoji, še posebej v zgodnjih fazah.

6. Hiter utrip

Palpitacije: Povečan srčni utrip je pogosto prisoten, saj telo poskuša črpati kri v kožo za hlajenje.

7. Slabost in bruhanje

Slabost in bruhanje: Ti simptomi so pogosto povezani z vročinsko kapjo, saj telo poskuša obvladati stres visokih temperatur.

Prva pomoč pri vročinski kapi

Hitro ukrepanje je ključnega pomena za preprečevanje resnih posledic vročinske kapi. Tukaj je nekaj korakov za prvo pomoč:

1. Premestite osebo na hladnejše mesto

  • Takoj odstranite osebo iz vročine: Premestite osebo v hladno, senčno območje ali v notranjost z zračnim hlajenjem.
  • Odstranite odvečna oblačila: Odstranite težka ali tesna oblačila, da omogočite boljše hlajenje telesa.

2. Ohladite osebo

  • Uporabite hladne obkladke: Položite hladne obkladke na glavo, vrat, pod pazduhe in dimlje. Te točke so blizu krvnih žil in bodo pomagale pri hitrejšem hlajenju.
  • Ohlajanje z vodo: Osebo lahko poškropite z vodo ali jo položite v hladno kopel (ne ledeno, da ne bi povzročili šoka).
  • Ventilacija: Uporabite ventilator ali druge vire zraka, da pospešite hlajenje.

3. Ponudite tekočino (če je oseba pri zavesti)

  • Hidracija: Če je oseba pri zavesti in lahko pije, ji ponudite hladno vodo ali napitke z elektroliti, da pomagate obnoviti izgubljeno tekočino in minerale.
  • Izogibajte se alkoholu in kofeinu: Te pijače lahko povečajo dehidracijo.

4. Pokličite nujno medicinsko pomoč

  • Pokličite reševalno vozilo: Če simptomi ne izginejo hitro ali če se oseba poslabša, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč.
  • Nenehno spremljanje: Opazujte osebo in spremljajte njeno stanje do prihoda pomoči.

Preprečevanje vročinske kapi

Preprečevanje vročinske kapi je boljše kot zdravljenje. Tukaj je nekaj nasvetov za preprečevanje:

1. Hidracija

  • Pijte dovolj vode: Poskrbite, da boste čez dan pili dovolj vode, zlasti med telesno dejavnostjo ali v vročini.
  • Izogibajte se dehidracijskim napitkom: Omejite uživanje alkohola, kave in sladkih pijač, ki lahko prispevajo k dehidraciji.

2. Oblecite se primerno

  • Lahka in ohlapna oblačila: Nosite lahka, svetla oblačila, ki omogočajo telesu, da diha in se hladi.
  • Ščitite se pred soncem: Uporabljajte kape, sončna očala in zaščitne kreme za zmanjšanje izpostavljenosti soncu.

3. Omejite telesno dejavnost v vročini

  • Izogibajte se naporom v vročini: Če je mogoče, omejite telesno dejavnost na zgodnje jutranje ali večerne ure, ko je temperatura nižja.
  • Pogosti odmori: Med napornimi dejavnostmi v vročini si pogosto vzemite odmore v hladu.

4. Preprečevanje pregrevanja doma

  • Uporabljajte klimatsko napravo: Klimatske naprave ali ventilatorji lahko pomagajo vzdrževati hlajenje doma.
  • Ohlajanje z zatemnjevanjem prostorov: Zatemnite okna in uporabite senčila ali zavese za zmanjšanje toplote v notranjosti doma.

Nad Dubrovnikom izbruhnil obsežen požar

Dubrovnik, 23. junija – Nad Dubrovnikom je popoldne izbruhnil obsežen požar, pri gašenju pa gasilcem pomagata tudi letali za gašenje. Zaradi požara so zaprli del jadranske magistrale. Požar je danes izbruhnil tudi na Hvaru, poročajo hrvaški mediji.

Požar nad enim najpomembnejših hrvaških turističnih središč se je hitro širil zaradi nizkega rastlinja in vročine. Po nekaj urah so ga uspelo omejiti. Na terenu je sicer 55 gasilcev s 14 vozili in dva kanaderja.

Je pa zaradi požara za promet zaprta jadranska magistrala med Dubrovnikom in krajem Čibače.

Obsežen požar je danes popoldne izbruhnil tudi nad mestom Hvar, kjer sta zagorela trava in rastlinje na hribovitem območju. Na terenu je večje število gasilcev in dve letali za gašenje.

Kako odstraniti plevel med tlakovci in na vrtnih poteh?

Ključni poudarki:

  • Ročno odstranjevanje plevela je učinkovito, če izpulite celotno rastlino skupaj s koreninami.
  • Vrela voda uniči plevel in mah; previdno jo prelijte po prizadetih območjih.
  • Soda bikarbona selektivno uničuje plevel; posujte jo po rastlinah, ki jih želite odstraniti.

Veliko lastnikov hiš se sprašuje, kako odstraniti plevel med tlakovci in na vrtnih poteh, ki se navadno še posebej razraste v poletnih mesecih.

Dvorišča, terase in vrtne poti lahko precej hitro postanejo neurejene, če pustimo, da plevel raste in uspeva na njih. Ne glede na to, ali se spopadate s travo, regratom ali katerim drugim plevelom, bodo metode za odstranjevanja plevela, ki smo jih izbrskali, do določene mere učinkovite. Žal da jih je v večini primerov potrebno ponavljati večkrat letno.

Za dobro okolja in vašega zdravja naj bo prva izbira uporaba alternativnih metod namesto kemičnih sredstev za zatiranje plevela.

1. Ročno odstranjevanje plevela

Običajno je najboljša možnost za odstranjevanje plevela z vrtnih poti ali teras, da izruvate celotno rastlino skupaj s koreninami. Ta pristop preprečuje, da bi plevel ponovno zrasel. Uporabite izvijač za rahljanje zemlje okoli korenin, nato pa jih izpulite. Po tem zatesnite razpoke.

2. Uporaba noža za plevel ali motike

Lahko kupite tudi orodje za odstranjevanje plevela med tlakovci, zasnovano za doseganje tistih težko dostopnih razpok. Ta orodja so zasnovana tako, da dosežejo globje in izpulijo trdovratne korenine, kot je regrat, ki lahko ponovno poganjajo.

Nož za odstranjevanje plevela med tlakovci

3. Uporaba vrele vode

Vrela voda je učinkovito sredstvo za uničevanje plevela. Poleg tega lahko uporabite vročo vodo tudi za uničevanje mahu in alg, ki lahko naredijo vašo teraso ali tlakovce spolzke. V kotličku zavrite vodo do vrelišča in jo nato počasi z nizke višine polijte na območje, kjer želite odstraniti plevel in ga čim bolje prepojite.

4. Uporaba sode bikarbone

Dobra lastnost uporabe sode bikarbone kot sredstva za uničevanje plevela je sposobnost selektivnega ubijanja rastlin. To je koristno, ko želite uničiti plevel, obdan z drugimi rastlinami, ki jih želite ohraniti. Soda bikarbona uničuje plevel tako, da ga preplavi s soljo – natrijevim bikarbonatom. Vendar morate biti previdni, da soda bikarbona ne pride na druge rastline. Preprosto posujte sodo bikarbono po plevelu, ki ga želite odstraniti. Postopek boste morali ponoviti večkrat, da zmanjšate možnosti za ponovno rast plevela.

5. Sežiganje plevela z gorilnikom

Uporabite lahko plinski gorilnik ali običajen propanski gorilnik za sežiganje plevela. Čeprav plevel lahko prenese veliko toplote, bo propanski gorilnik zlahka uničil rastline. Za sežig plevela upoštevajte varnostna navodila za prižig gorilnika. Nato premikajte plamen nad plevelom, dokler se ne ožge. Pazite, da ne poškodujete kamnitih ali opečnih plošč, saj se lahko razpokajo. Prav tako poskrbite, da plevel sežigate na območju, kjer ni vnetljivih materialov.

Uničevanje plevela z ognjem

6. Uporaba kisa

Kis je še posebej učinkovito sredstvo za uničevanje plevela, zlasti za uničevanje mladih trajnih in enoletnih plevelov. Vsebuje ocetno kislino, ki je strupena za rastline. Z razprševanjem raztopine kisa na plevel boste rastline posušili v nekaj urah. Za pripravo raztopine kisa za uničevanje plevela dodajte 2 žlici tekočega mila ali detergenta za pomivanje posode in pol skodelice soli v približno 4 litre kisa. Uporabite steklenico z razpršilcem za nanos mešanice. Raztopino nanesite previdno, saj lahko poškoduje kamnite plošče ali tlakovce, še posebej barvne. Prav tako nadzorujte razprševanje, da ne pride v stik z rastlinami, ki jih želite obdržati.

Preberite tudi: Izdelajte domače sredstvo za zatiranje plevela

7. Uporaba slane vode

Slana voda je še eno učinkovito domače sredstvo za uničevanje plevela. Preprosto pripravite raztopino treh delov vode in enega dela soli. Uporabite steklenico z razpršilcem za skrbno razprševanje plevela z raztopino. Sol bo posušila rastlino in jo uničila. Za še bolj učinkovit postopek uničevanja plevela posujte nekaj suhe soli po trdovratnem plevelu, da pospešite sušenje.

8. Uporaba ekoloških herbicidov

Uporaba herbicidov naj bo vaša zadnja možnost. Herbicidi imajo precejšnjo zgodovino uničevanja okolja in vpliva na zdravje ljudi in živali v okolici, kjer se uporabljajo. Če pa nimate druge možnosti, razmislite o uporabi ekoloških ali okolju prijaznih herbicidov. Pomembno je, da herbicid uporabite v skladu z navodili proizvajalca. Na splošno to pomeni razprševanje herbicida na tarčni plevel in po potrebi ponovitev postopka. Herbicid pršite zelo previdno, saj lahko obarva kamne ali plošče.

Preprečite rast plevela

Redno pometajte površine

Odstranjevanje plevela med tlakovci je lahko zahtevno. Običajno semena plevela odpihne veter ali padejo v razpoke. Ko so semena enkrat dovolj časa v razpokah med tlakovci, začnejo kaliti in rasti. Če pogosto pometate teraso ali dvorišče, semena ne bodo imela dovolj časa za rast.

Uporabite polimerni pesek za zapolnjevanje fug

Polimerni pesek za fugiranje je posebna vrsta peska, ki se uporablja za zapolnjevanje vrzeli med kamni in ploščicami oz. tlakovci. Ta pesek vsebuje zelo drobne delce, prevlečene z dodatkom, kot je silicij, ki deluje kot vezivno sredstvo, ko pride v stik z vodo. Tako ustvari boljšo tesnitev med ploščami in kamni, kar preprečuje rast plevela.

Poskrbite za pravilno odvodnjavanje

Plevel bo rasel povsod, kjer so primerni pogoji za rast. Če imajo vrzeli med tlakovci ustrezne pogoje za rast, bodite prepričani, da bo plevel rasel znova in znova, ne glede na to, koliko truda vložite v njegovo odstranjevanje. Zato poskrbite, da je vaša terasa dobro nagnjena in ima ustrezno odvodnjavanje. Tla med kamni na terasi ali tlakovanju ne smejo ostati tako hidrirana, da bi podpirala rast plevela.

Z meditacijo do enotedenskega »izklopa zavesti«

Znano je, da je lahko meditacija zelo pomirjajoča – tako za telo kot za um. Toda ljudje, ki si pri sproščanju pomagajo z meditativnimi tehnikami, zelo redko dosežejo popoln »izklop zavesti«.

Seveda pa to ne pomeni, da meditacija ne more pripeljati do stanja globokega transa, ko se zdi, da zavest, kot jo dojemamo običajno, ponikne. Pri fenomenu, ki je znan kot nirodha samapatti, naj bi šlo natanko za to. Fenomen je pritegnil tudi pozornost znanstvenikov, ki so ugotovili, da lahko nekateri ljudje s pomočjo meditacije dosežejo celo več dni trajajoč izklop zavesti. Študija, posvečena fenomenu nirodha samapatti, je bila objavljena v novi izdaji knjige, ki je del serije akademskih knjig o nevroznanosti Progress in Brain Research.

Fenomena ne smemo zamenjevati s spanjem

Kot se zdi, je osebo, ki je v globokem meditativnem transu, praktično nemogoče zbuditi. Izraz nirodha samapatti označuje stanje, za katerega naj bi bil značilen popoln izklop zavesti. Gre za stanje, ki je lahko na prvi pogled podobno spanju, vendar se od spanja v resnici močno razlikuje. Kot je navedeno v uvodoma omenjeni študiji, ki jo je pripravila mednarodna ekipa nevroznanstvenikov, psihiatrov in logikov, lahko najbolj izkušeni meditatorji načrtno izklopijo svoje čute in zavest ter dosežejo stanje nirodha samapatti, ki včasih traja tudi teden dni.

Izvori fenomena v tervadskem budizmu

Fenomen nirodha samapatti je sicer vsaj za zdaj še precej slabo raziskan. Izraz izvira iz t. i. palijskega kanona, na katerega se opira teravadski budizem. Gre za starodavno vejo budizma, katere pripadniki so prepričani, da izvirnim Budovim naukom sledijo najbolj zvesto oziroma bolj zvesto od drugih tradicij. Tisto, kar stanje nirodha samapatti ločuje od spanja, je popolna neobčutljivost na zunanje dražljaje. Medtem ko lahko nekoga, ki sanja oziroma spi, praviloma zbudimo brez večjih težav, meditatorja, ki preide v stanje nirodha samapatti, ni mogoče preprosto zbuditi.

Spremljanje možganskega valovanja s pomočjo EEG

Ljudje, ki jim je uspelo doseči stanje nirodha samapatti, naj bi pogosto opisovali, da je bila po »vrnitvi« njihova zavest močno spremenjena. Rezultat je bila nenadna jasnost, odprtost in sposobnost globljih uvidov. Znani so tudi primeri oseb, ki so lahko stanje nirodha samapatti načrtno dosegle v laboratorijskih pogojih, kar je omogočilo znanstveno proučevanje fenomena. Avtorji uvodoma omenjene študije popisujejo dva tovrstna eksperimenta. Medtem ko so prostovoljci meditirali in poskušali doseči izklop zavesti oziroma stanje nirodha samapatti, so raziskovalci spremljali njihovo možgansko aktivnost s pomočjo elektroencefalografije (EEG).

Med prvim eksperimentom je ena sama oseba dosegla stanje, ki je spominjalo na fenomen nirodha samapatti. Šlo je za stanje, ki je znano kot nirodha. Za to stanje so značilni zgolj kratkotrajni izklopi zavesti (in ne dolgotrajen trans). Analiza meritev je razkrila korelacijo med stanjem nirodha in zmanjšano sinhronizacijo alfavalovanja v možganih. Avtorji študije so zapisali, da bi lahko to nakazovalo postopno upočasnitev izmenjave informacij med različnimi deli možgani, kar nato privede do kratkotrajnih »izklopov zavesti«.

»Dresura možganov«, ki privede do razpada zavesti

Med drugim eksperimentom naj bi eden od meditatorjev dosegel stanje nirodha samapatti, pri čemer je bila s pomočjo elektroencefalografije prav tako zaznana reducirana alfasinhronizacija. Kot so zapisali raziskovalci, gre za fenomen, ki ga je mogoče pogosto opaziti tudi pri pacientih, ki so pod vplivom pomirjeval ali anestetikov, na primer ketamina ali propofola. Raziskovalci sicer ne znajo pojasniti, kako je mogoče, da lahko podobno stanje dosežemo tudi z meditacijo, toda kot se zdi, lahko intenzivna meditacija »zdresira« možgane, ki začnejo tako opuščati običajne procese, na primer kontinuirana predvidevanja na osnovi zunanjih informacij. Spremembe, povezane z možganskim valovanjem, lahko nato zavrejo kortikokortikalno komunikacijo, kar poskrbi za občutek »razpada zavesti«.

Anksioznost pri otrocih: 7 nasvetov za starše

Krajša obdobja tesnobe so pri otrocih precej običajen pojav, na primer obdobja, ko se otrok zelo boji teme. Tovrstni strahovi postopoma izzvenijo, a ne pri vseh otrocih. Če opažate, da je vaš otrok že dlje časa zelo anksiozen – ali če je bila pri njem celo diagnosticirana anksiozna motnja – bo potrebna celostna podpora. Poleg pomoči strokovnjaka, ki lahko otroku pomaga s terapijo, prilagojeno njegovi starosti, je zelo pomembna tudi podpora staršev oziroma skrbnikov. V nadaljevanju preverite, kateri so ključni pristopi, s katerimi lahko pomagate otroku s hujšo obliko anksioznosti.

1. Ne zanemarite svojega duševnega zdravja

Morda se zdi ta nasvet protiintuitiven, saj imate občutek, da bi morali biti popolnoma osredotočeni na otrokovo duševno zdravje, vendar boste otroku težko pomagali, če imate tudi sami precej težav z duševnim zdravjem. Vaš otrok trenutno potrebuje čim bolj umirjene, empatične starše. Če se tudi sami spopadate z anksioznostjo ali s sorodnimi težavami, je torej dobro, da čim prej poiščete pomoč.

2. Ne podcenjujte otrokovih strahov

Izogibajte se frazam, kot so »pomiri se«, »nič ne skrbi« in »to ni nič strašnega«. Morda se zdijo vam, kot odrasli osebi, otrokovi strahovi banalni, vendar morate razumeti, da je otroški pogled na svet precej drugačen od pogleda odraslega. Podcenjevanje otrokovih strahov ali celo norčevanje iz njih ne bo rešilo ničesar. Otroku morate dati vedeti, da se vsakdo boji nečesa in da strah ali nervoza nista nujno nekaj slabega. Otroci, ki se spopadajo z anksioznostjo, se svojih strahov pogosto sramujejo. Če boste takrat, ko se vam vendarle odprejo, podcenjujoči, se bodo še bolj zaprli vase, njihovi strahovi pa se bodo krepili.

3. Otroku pomagajte, da v sebi odkrije moč za premagovanje izzivov

Anksioznost lahko otroka povsem ohromi in ga prepriča, da se mora za vsako ceno izogniti napornejšim situacijam, saj se ni sposoben spopasti z izzivi. Tako je pomembno, da otroka spomnite na pretekle situacije, v katerih ga je bilo strah, vendar je nato strah premagal in začel uživati. Bodite odkriti in otroku priznajte, da je življenje včasih težko, vendar smo ljudje opremljeni z orodji, s pomočjo katerih se lahko spopademo tudi z zelo težkimi izzivi. Pomembno je tudi, da otroka postopoma soočite s tistim, česar se boji, posebno če ta strah otroka močno ovira (pred tem priporočamo pogovor s terapevtom). Dlje ko se bo izogibal tistemu, česar se boji (na primer govornim nastopom ali dvigalom), intenzivnejši bo postajal strah.

4. Poiščite tehniko sproščanja, ki bo ustrezala vašemu otroku

Otroku predstavite dihalne vaje in druge tehnike sproščanja (progresivna mišična relaksacija ipd.). Raziskujta, dokler ne odkrijeta tehnike, ki bo otroku pomagala pri tem, da se vsaj nekoliko sprosti. Pri mlajših otrocih je na primer zelo koristno pihanje mehurčkov, saj to pomaga umiriti dih.

5. Izdelajta »škatlo, ki požira skrbi«

Skupaj z otrokom izdelajta škatlo z odprtino, v katero bo lahko otrok metal listke, na katerih bo zapisano, kaj ga muči. Ko otrok zapiše svoje skrbi (lahko tudi z vašo pomočjo), se z njim najprej pogovorite, pri čemer ponovno opozarjamo, da ne smete biti podcenjujoči. Nato naj otrok listek vrže v škatlo.

6. Poskrbite za dovolj priložnosti za gibanje

Podobno kot odraslim, ki jih muči anksioznost, lahko tudi otrokom, ki se spopadajo s tovrstnimi težavami, pomaga telesna aktivnost. Anksioznost se namreč običajno odraža v obliki zelo intenzivnih telesnih simptomov, zato je pomembna sprostitev presežka energije.

7. Otroka opominjajte, da občutki niso večni

Ko doživljamo nekaj neprijetnega, se nam pogosto zdi, da bodo ti občutku z nami do konca življenja. Pri otrocih je lahko strah, da neprijetni občutki ne bodo nikoli izginili, še posebno močan. Tako je pomembno, da otroka opominjate, da se lahko občutki zelo hitro spremenijo – včasih celo v nekaj minutah.

Ta prepoved se obeta tudi na Bohinjskem jezeru

Potem ko so na Blejskem jezeru prepovedali uporabo športnih rekvizitov na električni ali motorni pogon, se podoben ukrep obeta tudi na Bohinjskem jezeru. Bohinjski občinski svetniki so na četrtkovi seji opravili prvo branje sprememb plovbnega režima, v katerem sicer omenjene prepovedi še ni, saj želijo preko poletja opraviti monitoring.

Trenutno veljavni odlok o plovbnem režimu v Občini Bohinj je bil sprejet leta 2016, v času njegovega izvajanja pa se je pokazalo nekaj neskladij s področno zakonodajo – glede definicij, opredelitve plovbnega območja in soteskanja, ki se bo urejalo z ločenim aktom. Pokazale so se tudi pomanjkljivosti glede prireditev in dogodkov na jezeru ter pridobivanja dovoljenj zanje.

Na podlagi izkušenj, opažanj in dogajanja na Bohinjskem jezeru in na Savi Bohinjki so tako v občinski upravi pripravili predlog sprememb plovbnega režima, ki se vsebinsko nanašajo predvsem na določitev začasnega plovbnega režima, reguliranje plovbe v območju kopalnih vodah, izvajanje tekmovanj ali prireditev ter opredelitev kapacitete pristanišča Pod Skalco.

Osnutek sprememb so oblikovali aprila, sledila je javna obravnava, izvajalci plovbe, športna društva, ribiška družina ter drugi deležniki pa so na osnutek podali 31 pripomb in predlogov. Nekatere izmed njih so na občini upoštevali in v četrtek je svetovalka za varstvo okolja in urejanje prostora Nataša Fujs občinskim svetnikom predstavila dopolnjen predlog sprememb plovbnega režima.

Med drugim bo lahko Občina Bohinj kot skrbnik plovbnega režima po novem odloku, ki v letošnji poletni sezoni še ne bo uveljavljen, zaradi vpliva na ribe začasno omejila plovbo na Savi Bohinjki, ko bo seštevek pretoka vode na merilnih mestih Sveti Janez in Mostnica manjši od dveh kubičnih metrov na sekundo.

Predlagana je tudi sprememba določila, po katerem plovba v času kopalne sezone ni dovoljena v pasu 100 metrov od obale, tako da bi to območje zmanjšali na 50 metrov. Glede slednjega je bilo kar precej razprave z deležniki in kot je povedala Fujs, bodo do druge obravnave sprememb odloka o plovbnem režimu, ki je predvidena jeseni, morali o širini omenjenega pasu še razmisliti.

Do sprejemanja odloka v drugem branju bodo razmislili tudi, ali je vanj smiselno umestiti še prepoved uporabe desk in drugih športnih rekvizitov na električni in motorni pogon, kar je pred kratkim storila Občina Bled. Bohinjski župan Jože Sodja se po prepovedi na Blejskem jezeru boji, da bodo sedaj prišli na Bohinjsko jezero. Prepričan je, da je njihova uporaba nevarna za kopalce in ne spada na jezero.

Na vprašanje varnosti je opozoril tudi občinski svetnik Miro Sodja, ki mu s tega vidika tudi ni všeč zmanjšanje pasu prepovedi plovbe. “Dolgo je trajalo, da sedaj deskarji ne startajo več iz Fužinarskega zaliva, sedaj pa bi se dogajalo, da bi lahko iz zaliva startali celo z motornimi deskami. Če širimo območje za plovila, krčimo območje za plavalce,” je opozoril. Predlagal je tudi, da bi na jezeru omejili čas plovbe, tako da bi se vsaj v nekaj zimskih mesecih narava odpočila.

Fujs je pojasnila, da so zmanjšanje pasu prepovedi plovil predlagali njihovi izposojevalci, saj naj bi tako zagotovili večjo varnost uporabnikov. “Se pa zavedamo, da je lahko težava s kopalci,” je dejala in napovedala, da bodo v letošnji poletni sezoni testirali, kaj bi takšna sprememba pomenila. Računa, da bo monitoring z droni pokazal, za kakšne vrste plovil gre, koliko jih je in kje se mešajo cone plovil in plavalcev.

“To bo podlaga za naprej in morda pas prepovedi plovbe celo povečamo na 150 metrov,” je pojasnila in dodala, da bodo preko poletja podrobno pregledali tudi uporabo rekvizitov na različne pogone ter se tako lažje odločili glede njihove morebitne prepovedi uporabe na jezeru.

Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus si želi, da bi bilo v prihodnje na Bohinjskem jezeru več lesenih čolnov in manj plastike. “Naša vizija je jasna, želimo, da je tudi pogled na Bohinjsko jezero takšen, kot je pogled na visokogorska jezera,” je izpostavil. Kot je dodal, gre za postopno spreminjanje navad, prve korake pa so naredili že pred leti, ko so na jezeru prepovedali napihljive kopalne pripomočke. “Plastika sodi na morje, kjer so velike površine, ne pa na jezera,” je prepričan tudi župan.

13 korakov proti domu (skoraj) brez odpadkov

Količina odpadkov, ki jih ustvarjamo ljudje, se zdi skorajda povsem neobvladljiva. Še posebno problematični so seveda tisti, ki se ne razgradijo ali se zelo počasi. Tako predstavljajo ogromno obremenitev za okolje, hkrati pa so nemalokrat neposredno krivi za smrt številnih bitij, na primer zaradi zadušitve.

Čeprav je reševanje težav, povezanih z odpadki, nedvomno nekaj, kar ni možno brez sistemskega pristopa oziroma regulacij, lahko vendarle tudi kot posamezniki prispevamo svoj košček v mozaik. Tega se zaveda vedno več ljudi, zato je postala v zadnjih letih zelo priljubljena ideja o domu brez odpadkov. Drži sicer, da je v večini primerov to najverjetneje nedosegljiv ideal, saj se zdi nemogoče, da bi lahko v sodobnem svetu živeli tako, da sploh ne bi ustvarjali odpadkov. Vendar pa lahko količino pogosto vsaj občutno zmanjšamo. To niti ne zahteva nujno drastičnih sprememb. Že z majhnimi koraki lahko postopoma črtate ogromno nepotrebnih odpadkov. Za vas imamo nekaj uporabnih idej, kako se lotiti tega projekta.

1. Izogibajte se čaju v vrečkah

Zakaj bi kupovali čaj v vrečkah, še posebno če gre za individualno pakirane vrečice, ko pa lahko preprosto kupite posušene mešanice za pripravo čaja, ki zahtevajo precej manj pakiranja – oziroma ki se lahko pakirajo v embalažo, ki je precej prijaznejša do okolja. Še bolje pa je seveda, da rastline za pripravo čajev naberete in posušite sami. Če sodite med ljubitelje čaja, lahko ta sprememba pomeni, da boste v prihodnje krivi za precej manj odpadkov.

2. Zamenjajte gobice za posodo s trajnejšimi alternativami

Verjetno ste že slišali, da so gobice za pomivanje posode pogosto pravo gojišče bakterij. Z vidika zdravja je tako dobro, da jih menjamo čim pogosteje. Vendar pa po drugi strani to ni najboljše za okolje. Svetujemo vam, da namesto klasičnih gobic za posodo raje izberete takšne, ki so izdelane iz bolj vzdržljivih, pralnih materialov. Podobno pa seveda velja tudi za druge pripomočke za čiščenje.

3. Prijateljem in družini povejte, kakšnih daril si želite

Kako pogosto se je zgodilo, da ste prejeli darilo, ki ste se ga resnično razveselili in ki ste ga tudi zares uporabljali? Čeprav so različna obdarovanja zagotovo lep običaj, s samim darilom pogosto ustrelimo mimo. Nemajhen del odpadkov tako predstavljajo prav neposrečeno izbrana darila. Naj vam v prihodnje ne bo nerodno prijateljem in sorodnikom vnaprej povedati, kakšne so vaše želje. Ustvarite lahko seznam, na katerega vsi skupaj vpisujete, česa si želite. Ko nameravate nekoga obdarovati, lahko nato preprosto izberete nekaj s tega seznama. Tako obdarovanec ne bo mogel biti povsem prepričan, kaj bo dobil, zato bo obdarovanje še vedno povezano z določenim presenečenjem, vendar po drugi strani ne bo nevarnosti, da bi bilo darilo neuporabno.

4. Razmislite, ali zares potrebujete nov telefon

Ogromno ljudi zamenja telefon, ko je še povsem uporaben – preprosto zato, ker so si zaželeli novejšega modela. S tem se vsako leto ustvari vse prej kot zanemarljiva količina odpadkov, pri čemer so tovrstni odpadki seveda še posebno obremenjujoči za okolje. Ko boste naslednjič razmišljali o nakupu novega telefona – ali pa katere koli druge elektronske naprave –, se vprašajte, ali ga resnično potrebujete. Poskušajte še malce počakati, če se resnično ne morete upreti nakupu, pa poskrbite, da bo vaš trenutni telefon našel nov dom.

5. Klasične plenice poskušajte vsaj občasno zamenjati s pralnimi

Ta nasvet pride v poštev predvsem za starše majhnih otrok, ki še vedno uporabljajo plenice. Uporaba pralnih plenic sicer pomeni nekaj dodatnega dela, vendar pa je doprinos k zaščiti okolja vse prej kot majhen. Otrok naj bi namreč v povprečju potreboval kar približno 8000 plenic, preden se navadi na kahlico, vsaka pa potrebuje približno 550 let, da se razgradi. Četudi v vašem primeru ni realistično, da bi plenice za enkratno uporabo povsem zamenjali s pralnimi, poskušajte vsaj občasno izbrati do okolja prijaznejšo možnost, ki je praviloma tudi boljša za zdravje otroka.

6. Odpovejte se pripomočkom za odstranjevanje ličil za enkratno uporabo

Uporaba bombažnih koščkov vate in podobnih pripomočkov za odstranjevanje ličil ali čiščenje obraza je zelo potratna – še posebno ker obstaja danes toliko boljših možnosti. Skrajni čas je torej, da si priskrbite pralne krpice, kar bo imelo na dolgi rok tudi pozitiven vpliv na vašo denarnico, ne zgolj na okolje, kar je sicer skupna značilnost večine ukrepov, s katerimi se poskušamo približati domu brez odpadkov.

7. Poslovite se od plastičnih britvic za enkratno uporabo

Povsem nepotreben odpadek so zagotovo tudi britvice za enkratno uporabo. Če upoštevate, kako kratka je njihova življenjska doba, je količina odpadne plastike tu zares nesorazmerno velika. Precej pametneje je, da si kupite kakovostnejšo britvico, ki jo boste lahko uporabljali več let ali celo desetletij in pri kateri boste lahko menjali zgolj rezila.

8. Namesto tekočega uporabljajte trdo milo

Trdo milo se zdi na prvi pogled nekakšen rekvizit iz preteklosti. Vendar pa tudi v tem primeru vedno več ljudi ugotavlja, da lahko izbira trdega mila namesto tekočega prispeva k zmanjšanju količine odpadkov, ki jih ustvarimo, zato je vsekakor pametno razmisliti o tej alternativi. Podobno velja tudi za šampone.

9. Kupujte koncentrirana čistila

Pogosto so čistila tako razredčena, da predstavlja velik del vsebine embalaže zgolj voda. Koncentrirana čistila, ki jih nato razredčite sami, tako omogočajo precej bolj ekonomično pakiranje, posledično pa je količina odpadkov manjša.

10. Izdelave čistil se lahko lotite tudi sami

Še boljša izbira od koncentriranih čistil pa so seveda tista, ki jih izdelate sami. Poleg zmanjšanja količine odpadkov in prihrankov to običajno pomeni tudi manj nevarnosti za vaše zdravje. S sestavinami, kot so alkoholni kis, limonov sok in soda bikarbona, je mogoče doseči izredno dobre rezultate. Če želite narediti še korak dlje, pa vam priporočamo, da začnete poleg čistil izdelovati tudi pralni prašek.

11. Izberite zobno ščetko, ki nima plastičnega ročaja

Zobne ščetke je priporočljivo menjati vsaj na približno tri mesece, saj se ščetine v tem času praviloma tako obrabijo, da svojega dela ne opravljajo več najbolje. A ko zavržete zobno ščetko, zavržete tudi precej plastike. Če se želite izogniti temu težko razgradljivemu odpadku, vam priporočamo, da v prihodnje izbirate zobne ščetke, katerih držalo je izdelano iz biorazgradljivih materialov, na primer iz bambusa.

12. Vedno razmislite, ali lahko določen predmet uporabite še kako drugače

Čeprav je morda določen predmet neuporaben za tisto, čemur je bil namenjen v osnovi, to še ne pomeni nujno, da je prišel čas, da konča med odpadki. Pogosto namreč obstajajo alternativne možnosti uporabe – staro majico lahko na primer razrežete, kose pa nato uporabljate kot krpe za čiščenje. Če za posamezni predmet nimate ideje, kaj bi lahko naredili z njim, pobrskajte po spletu. Zagotovo boste našli kar nekaj dobrih idej.

13. Povežite se z bližnjim centrom ponovne uporabe

Tudi pri nas se pojavlja vedno več t. i. centrov ponovne uporabe. Ti so zagotovo eden najboljših naslovov za predmete, ki jih ne znate popraviti ali predelati sami in ki bi jih sicer najverjetneje zavrgli. V teh centrih poskrbijo za obuditev navidezno odpadnih predmetov v življenje. Če želite zmanjšati količino odpadkov, ki jih ustvarite v gospodinjstvu, je tako vsekakor pametno, da redno preverjate, ali so v bližnjem centru pripravljeni sprejeti predmete, ki jih ne potrebujete več.