Znano je, da je lahko meditacija zelo pomirjajoča – tako za telo kot za um. Toda ljudje, ki si pri sproščanju pomagajo z meditativnimi tehnikami, zelo redko dosežejo popoln »izklop zavesti«.
Seveda pa to ne pomeni, da meditacija ne more pripeljati do stanja globokega transa, ko se zdi, da zavest, kot jo dojemamo običajno, ponikne. Pri fenomenu, ki je znan kot nirodha samapatti, naj bi šlo natanko za to. Fenomen je pritegnil tudi pozornost znanstvenikov, ki so ugotovili, da lahko nekateri ljudje s pomočjo meditacije dosežejo celo več dni trajajoč izklop zavesti. Študija, posvečena fenomenu nirodha samapatti, je bila objavljena v novi izdaji knjige, ki je del serije akademskih knjig o nevroznanosti Progress in Brain Research.
Fenomena ne smemo zamenjevati s spanjem
Kot se zdi, je osebo, ki je v globokem meditativnem transu, praktično nemogoče zbuditi. Izraz nirodha samapatti označuje stanje, za katerega naj bi bil značilen popoln izklop zavesti. Gre za stanje, ki je lahko na prvi pogled podobno spanju, vendar se od spanja v resnici močno razlikuje. Kot je navedeno v uvodoma omenjeni študiji, ki jo je pripravila mednarodna ekipa nevroznanstvenikov, psihiatrov in logikov, lahko najbolj izkušeni meditatorji načrtno izklopijo svoje čute in zavest ter dosežejo stanje nirodha samapatti, ki včasih traja tudi teden dni.
Izvori fenomena v tervadskem budizmu
Fenomen nirodha samapatti je sicer vsaj za zdaj še precej slabo raziskan. Izraz izvira iz t. i. palijskega kanona, na katerega se opira teravadski budizem. Gre za starodavno vejo budizma, katere pripadniki so prepričani, da izvirnim Budovim naukom sledijo najbolj zvesto oziroma bolj zvesto od drugih tradicij. Tisto, kar stanje nirodha samapatti ločuje od spanja, je popolna neobčutljivost na zunanje dražljaje. Medtem ko lahko nekoga, ki sanja oziroma spi, praviloma zbudimo brez večjih težav, meditatorja, ki preide v stanje nirodha samapatti, ni mogoče preprosto zbuditi.
Spremljanje možganskega valovanja s pomočjo EEG
Ljudje, ki jim je uspelo doseči stanje nirodha samapatti, naj bi pogosto opisovali, da je bila po »vrnitvi« njihova zavest močno spremenjena. Rezultat je bila nenadna jasnost, odprtost in sposobnost globljih uvidov. Znani so tudi primeri oseb, ki so lahko stanje nirodha samapatti načrtno dosegle v laboratorijskih pogojih, kar je omogočilo znanstveno proučevanje fenomena. Avtorji uvodoma omenjene študije popisujejo dva tovrstna eksperimenta. Medtem ko so prostovoljci meditirali in poskušali doseči izklop zavesti oziroma stanje nirodha samapatti, so raziskovalci spremljali njihovo možgansko aktivnost s pomočjo elektroencefalografije (EEG).
Med prvim eksperimentom je ena sama oseba dosegla stanje, ki je spominjalo na fenomen nirodha samapatti. Šlo je za stanje, ki je znano kot nirodha. Za to stanje so značilni zgolj kratkotrajni izklopi zavesti (in ne dolgotrajen trans). Analiza meritev je razkrila korelacijo med stanjem nirodha in zmanjšano sinhronizacijo alfavalovanja v možganih. Avtorji študije so zapisali, da bi lahko to nakazovalo postopno upočasnitev izmenjave informacij med različnimi deli možgani, kar nato privede do kratkotrajnih »izklopov zavesti«.
»Dresura možganov«, ki privede do razpada zavesti
Med drugim eksperimentom naj bi eden od meditatorjev dosegel stanje nirodha samapatti, pri čemer je bila s pomočjo elektroencefalografije prav tako zaznana reducirana alfasinhronizacija. Kot so zapisali raziskovalci, gre za fenomen, ki ga je mogoče pogosto opaziti tudi pri pacientih, ki so pod vplivom pomirjeval ali anestetikov, na primer ketamina ali propofola. Raziskovalci sicer ne znajo pojasniti, kako je mogoče, da lahko podobno stanje dosežemo tudi z meditacijo, toda kot se zdi, lahko intenzivna meditacija »zdresira« možgane, ki začnejo tako opuščati običajne procese, na primer kontinuirana predvidevanja na osnovi zunanjih informacij. Spremembe, povezane z možganskim valovanjem, lahko nato zavrejo kortikokortikalno komunikacijo, kar poskrbi za občutek »razpada zavesti«.
