Zaradi same narave pridelovanja v ekološkem kmetovanju in prepovedi uporabe kemično sintetičnih pesticidov, umetnih mineralnih gnojil in razkuženega semena, je še kako pomemben kolobar oziroma vrstenje poljščin ali vrtnin na vrtu ali njivi ter sama izbira rastlin, sort. Tako se danes išče nove rastline, sorte, ki bi bile odpornejše na bolezni, škodljive, sušo, mraz, …
Rastline za ekološko pridelavo morajo biti dovolj odporne
Pomembno je, da je rastlina ali sorta, ki jo izberemo odpornejša od ustaljenih rastlin in da doseže brez uporabe pesticidov, gnojil ter čim s manjšo porabo energije, kakovosten in količinsko primeren pridelek. Tako se v ekološkem kmetijstvu raje poslužujemo sejanja žit kot so pira, rž in opuščamo sejanje pšenice in ječmena.
Žita za ekološko pridelavo
Pira in rž sta prav tako krušni žiti, ki pa sta odpornejši na bolezni in škodljivce kot pa sta pšenica in ječmen. Rž in pira ravno tako bolje kot pšenica in ječmen prenašata tudi nižje temperature, kratkotrajno sušo in več padavin. Uspevata tudi na slabših, plitvih in manj rodovitnih tleh. Rž in piro lahko sejemo in nam dajo primeren pridelek tudi na višje ležečih območjih, saj uspevata tudi na 1200 m nadmorske višine.
Tudi solate so priljubljene
Namesto ustaljenih solatnic v zimskem času lahko sejemo motovilec ali zimski portulak, ki sta prav tako bolj odporna na mraz, bolezni, škodljivce kot ustaljene solatnice v konvencionalnem kmetijstvu. Tako motovilec kot zimski portulak uspevata v skromnih razmerah, z malo hranil in toplote.
Navedli smo samo nekaj primerov rastlin, ki so primernejše za ekološko kmetovanje.
Imamo pa na voljo veliko starih, pozabljenih ter ponovno na novo odkritih rastlin, ki smo jih s prihodom rastlin z večjimi pridelki potisnili v pozabo. Danes, ko je potrebna večja skrb za okolje in vedno manjše obremenjevanje okolja so pa postale ponovno aktualne in zanimive. Za ekološko pridelavo se odkrivajo rastline, ki se v preteklosti niso uporabljale in so šele sedaj odkrili njihovo odpornost in široko uporabnost.


Proizvodi z nazivom ‘naravno’ lahko vsebujejo nekaj bioloških sestavin, vendar pa lahko prav tako vsebujejo tudi sintetična barvila ter dišave.
Najbošjša obramba je redno umivanje rok. Zato mnogi uporabljajo razna razkužila za roke, problem pa je v tem, da ta razkužila niso tako poceni, nekatera vsebujejo za nas škodljive sestavine (

Plazma TV
Ameriški inštitut, ki skrbi za osveščanje ljudi glede pesticidov (Pesticide Awareness Network), navaja dejstva, da je proizvodnja kakava na drugem mestu glede na uporabo pesticidov (na prvem mestu je pridelava bombaža). Za samo vzgojo kakava je uporabljenih kar 30 vrst pesticidov, med katerimi je kar nekaj strupenih vrst. Poleg tega pa velik odstotek kakava prihaja iz Slonokoščene obale, kjer ogromno kmetov, ki gojijo kakav, živi v stiski, ker so za svoje delo premalo plačani.
Seveda ni potrebno posebej poudarjati tega, da je seveda sama izdelava takšnih kompostnikov okolju škodljiva, na svetu pa je tako ali tako že preveč plastike. Zato je bolje izdelati kompostnik iz odvečnega lesa, pri čemer pa se palete še najbolje obnesejo.
1) Jejte surovo in čim bolj svežo hrano namesto predelane
