Avstralski proračunski svet zahteva, da plavalci v bazenih ne požirajo vode, saj bi s tem lahko prihranili kar nekaj denarja.
Po raziskavi, ki so ji izvedli v osemnajstih plavalnih bazenih, naj bi plavalci popili kar 5000 litrov klorirane vode na dan. Veliko vode se hkrati potroši tudi zaradi kopalk in ostalega materiala, ki vpija vodo.
To vodo pa je seveda potrebno nadomestiti. Poleg tega pa naj bi upravljalci na dan zapravili veliko tudi za klor, ki ga je hkrati z vodo prav tako potrebno nadomestiti.
Raziskava je prav tako ugotovila tudi, da bi veliko vode prihranili že s tem, če moški ne bi nosili kopalnih hlač, ampak kratke kopalke. Povprečen plavalec s kopalnimi hlačami s seboj odnese približno 2.5l vode.
Namakanje kopriv je tehnika, ki se v vrtnarstvu uporablja že zelo dolgo. Že naše prababice in babice so vedele katera zelišča oziroma rastline je potrebno namakati, kuhati,…, da dobimo naravna škropiva.
Namakanje kopriv za podporo rasti in zdravja rastlin
Koprive so bogate z dušikom, kalijem, magnezijem in železom, ki so bistveni za zdravje in rast rastlin. Gnojilo iz kopriv tako zagotavlja rastlinam bogat vir teh hranil. Poleg tega pomaga izboljšati strukturo tal in spodbuja aktivnost koristnih mikroorganizmov, ki prispevajo k zdravju rastlin.
Preprečevanje bolezni rastlin
Koprive so znane po svojih protibakterijskih in protiglivničnih lastnostih. Gnojilo in/ali škropivo iz kopriv lahko pomaga preprečevati bolezni rastlin, kot so plesen, gniloba in druge glivične in bakterijske okužbe. To je še posebej koristno za rastline, ki so nagnjene k tem težavam, kot so paradižnik, kumare in jagode.
Za kaj je uporabno namakanje kopriv?
Vsem dobro poznana rastlina je navadna kopriva, ki se zelo rada naseli na naših vrtovih in nam povzroči kar nekaj dela, ko se trudimo in jo pulimo, da bi imeli vrt brez plevela. Namesto, da koprive zavržemo jih lahko z namakanjem kopriv uporabimo za pripravo škropiva.
Kako narediti gnojilo iz kopriv?
Domače gnojilo iz kopriv je odlična izbira za vse, ki iščejo naravno in okolju prijazno alternativo za komercialna gnojila. Priprava je preprosta.
Obstajata dve metodi za izdelavo gnojila za kopriv – hitra in dolga metoda. Pri obeh metodah pa potrebujemo čim bolj mlade poganjke kopriv in seveda zaščitne rokavice.
Namakanje kopriv: Okolju prijazen način gnojenja
Domače gnojilo iz namočenih kopriv je okolju prijazna izbira, saj ne vsebuje škodljivih kemikalij, ki bi lahko škodovale okolju. Poleg tega je kopriva obnovljiv vir, ki ga je mogoče zlahka najti v naravi ali pa ga gojiti na domačem vrtu.
Namakanje kopriv nam tako da odlično naravno gnojilo, ki se lahko uporablja za široko paleto rastlin, vključno z zelenjavo, sadjem, zelišči, cvetjem in celo travo. Zaradi svoje blage narave ga je mogoče uporabljati redno brez strahu, da bi poškodovali rastline ali tal. To pomeni, da je namakanje kopriv odlična metoda za organsko vrtnarjenje in trajnostno kmetovanje.
Hitra metoda: 30 gramov kopriv stresemo v lonec, dodamo skodelico vrele vode ter pustimo od 20 minut do 1 ure. Precedimo, ostanke odvržemo na kompost, tekočino pa zmešamo z vodo v razmerju 1:10. Mešanica je uporabna takoj. Hitro narejeno gnojilo iz kopriv je nekoliko manj učinkovito kot tradicionalno.
Daljša (tradicionalna) metoda namakanja kopriv: v vedro naložite koprive in jih nekoliko nasekljajte (vključno z listi). V vedro vlijte vodo nekje do 3/4 višine, saj se bo mešanica tekom procesa začela peniti. Če je mogoče, za namakanje kopriv uporabite deževnico ali neklorirano vodo. Vedro pokrijte in postavite na sonce, najbolje stran od hiše, saj bo gnojilo začelo smrdeti. Pustite, da fermentira cca. 3 tedne in vsakih nekaj dni pomešajte s palico, dokler se ne neha peniti. S to mešanico potem zalivanje vrt, seveda jo morate vedno razredčiti z vodo v razmerju 1:10.
Škropivo iz kopriv
Škropivo iz kopriv uporabljamo za zatiranje različnih vrst listnih uši, za krepitev rastlin, za povečanje odpornosti kot tudi za gnojenje, saj vsebuje tudi dušik. Škropivo pripravimo tako, da v 10-ih litrih vode namočimo 1 kg svežih kopriv, ki jih narežemo. Rastline namakamo 24 ur in ne več, saj postane v na nadaljnjih urah škropivo manj učinkovito. Če nimamo svežih kopriv pa lahko za ta namen vzamemo tudi posušene rastline, v tem primeru pa na isto količino vode damo 100 do 200 g posušenih rastlin. Po 24 urah zmes precedimo in z dobljeno tekočin, dobro, z vseh strani poškropimo vrtnine, vrtnice, ….
Škropljenje lahko po nekaj dneh ponovimo. Ostanke kopriv, ki so nam ostali po namakanju pa stresemo na kompostni kup.
Stimulacija cvetenja in plodov
Gnojilo iz kopriv je tudi odličen stimulator cvetenja in plodov. Visoka vsebnost mineralov, ki jih vsebuje, pomaga spodbuditi tvorbo cvetov in sadežev, kar lahko poveča vaš pridelek in izboljša kakovost pridelka.
Zadnje čase je vse več slišati o tem, da kreme za sončenje z vitaminom A lahko potencialno povzročijo kožnega raka.
Že kar nekaj študij je pokazalo, da retinil palmitat (tip vitamina A) lahko povzroči povišano tveganje nastanka tumorjev. Teste so sicer izvajali na živalih (mi smo sicer proti takšnim, vendar se na žalost še vedno izvajajo za veliko kozmetičnih proizvodov),vendar pa seveda ne smemo prehitevati dogodkov in trditi, da enako velja za ljudi. Za enkrat na žalost še ni dovolj dokazov, ki bi kaj takega lahko 100 % podprli. Res je, da je vitamin A lahko prisoten v nekaterih kremah za sončenje, zato je dobro vedeti, kakšna krema za sončenje je sploh idealna.
Dobro je, da ta vsebuje UVA in UVB zaščito. Faktor 30 prav tako nudi zaščito za večino ljudi, kaj več od tega pa naj že nebi bilo več primerno oziroma dovolj dobro za kožo. Bistveno pri vsaki vrsti sončne kreme pa je, da jo nanesemo na kožo v zadostni količini, da z njo prekrijemo celotno telo.
Prav tako pa je potrebno nanos kreme za sončenje obnavljati vsaki 2 uri in pa po plavanju. Po podatkih sodeč izgubijo svojo učinkovistost po 40 minutah namakanja v vodi tudi tiste kreme, ki bi naj bile odporne na vodo.
V upanju, da bi upočasnili hitrost pri kateri se trenutno tali led v gorah na severnem delu Italije, so del najbolj ogroženega ledenika začeli prekrivati z izolacijskim materialom.
Morda se na prvi pogled to zdi malce smešna ideja, vendar pa so dosedanji testi že pokazali, da termalna odeja res lahko reši ledenike pred taljenjem, vsaj za enkrat.
Material je velik skoraj tristotisoč kvadratnih metrov in debel 4mm, delavci pa so z njim prekrili del ledenika Presena, da bi le-tega obvarovali pred UV žarki. To pa ni prvič, da je Italija uporabila ta material, da bi preprečila taljenje ledu. Pred dvema letoma je bil že narejen manjši test, ki je pokazal, da se led topi 60 % počasneje, kot pa če je neposredno izpostavljen soncu.
Omenjeni ledenik je med letoma 1993 in 2003 izgubil že za kar 39 % ledu in krivec za to je seveda povišanje temperature.
Znanstveniki strele preučujejo že več stoletij in čeprav dobro vedo, kaj jih povzroča, pa še vseeno obstaja veliko skrivnosti, ki jih ta pojav skriva.
Glede na to, da je poletje verjetno vrhunec sezone strel je verjetno dobro, da malce razblinimo nekatere mite in pojasnimo dejstva.
Strela vas lahko udari tudi če ste v prostoru
Dejstvo: Čeprav se nahajate v prostoru vas lahko zadane strela, vendar pa je to seveda redkeje. Vseeno pa se v primeru bliskanja izogibajte žičnih telefonov in drugih električnih in vodnih napeljav.
Strela lahko zruši letalo
Mit: Strela le redko udari v letalo, vendar pa še takrat v izredno redkih situacijah le-tega dejansko zruši. Večina letal je narejena iz aluminija, ki je dober prevodnik, prav tako pa ima letalo več naprav, ki mu nudijo zaščito pred strelami.
Če je nevihta, je potrebno izklopiti električne naprave
Dejstvo: Čeprav vaše hiše strela direktno ni zadela, pa to še ne pomeni, da ta ne more uničiti električne napeljave in naprav, ki so takrat nanjo prikljopljene. Pri izklapljanju napeljave med nevihto pa bodite previdni, saj vas lahko pri tem zadane strela.
Med nevihto se izogibajte avtomobilov
Mit: Avtomobili so dejansko eden izmed najboljših varoval pred strelo, saj delujejo kot Faradayeva kletka.
Strela nikoli ne udari dvakrat
Mit: Med nevihto lahko strela udari v isto mesto več kot enkrat.
Med električno nevihto ni varno biti zunaj
Dejstvo: Med nobeno nevihto ni varno biti zunaj. Če pa ste se po nesreči znašli tam, pa poiščite ozemljeno stavbo ali pa se skrijte v avto. Vsekakor pa se izogibajte odprtih polj in travnikov, visokih objektov in vode.
Po koncu nevihte morate ostati doma še vsaj 30 minut
Dejstvo: Strela lahko udari tudi s 16 km oddaljenega kraja, čeprav je nevihta v vašem kraju že ponehala.
Oddaljenost nevihte lahko predvidite z štetjem
Dejstvo: Za čudo ta stari ‘trik’ še vedno deluje oziroma temelji na dejstvu in ne mitu. Ker svetloba potuje hitreje od zvoke ja to mogoče na takšen način, da sekunde med bliskom in grmenjem množite s tristo dobite razdaljo med vami in nevihto v metrih (če ste našteli od bliska do groma 3s, te pomnožite s 300, kar je 900 m).
NASINI satelitski posnetki so pokazali, da se je Severni del ledenika Jakobshavn na Grenlandiji z noči iz 6. na 7. julij umaknil za kar 1,6 kilometra.
Del ledenika, kjer se ta sreča z oceanom se je v enem dnevu ‘umaknil’ za neverjetnih 1.6 kilometra in sedaj sega še bolj globoko v notranjost, kot je segal prej. Masiven umik, ki je velik več kot 4.3 kvadratnega kilometra se je preko noči odlomil od glavnega ledenika.
Res je, da so se podobne stvari dogajale že prej, vendar pa je ta dogodek posledica zelo tople zime in za tisti del pretople vode morja, ki ponavadi pozimi zamrzne.
Sicer natančen odnos med takšnimi dogodki še ni točno znan, vendar pa podpira teorijo, ki pravi da je dvig temperature morja kriv za izgubo ledu, katero nadzorujejo na Antarktiki in Grenlandiji.
O eko jadrnici z imenom Plastiki, ki je sestavljena iz 12.500 recikliranih plastenk, smo že pisali pred časom, sedaj pa se njeno potovanje bliža koncu.
Plastiki je bila narejena s ciljem, da bi osvestila ljudi o onesnaževanju oceanov. Ekipa jadrnice pa se trenutno nahaja na območju Karibatov, kar je le lučaj stran od njenega cilja – Avstralskega mesta Sydney. Plastiki je do sedaj preplula skoraj 18.000 kilometrov v 115 dneh preko Pacifika in skozi veliko vodno smetišče v Pacifiku.
Jadrnica je tako postala promotrka proti onesnaževanju in za uporabo obnovljivih virov energije, saj vključuje sončne celice, veternice, kolesne generatorje, sistem, ki reciklira urin v pitno vodo, hidroponične viseče vrtove, jadrnico pa bo možno v celoti reciklirati, ko bo dosegla cilj.
Ekipa je tako verjetno osvojila svoj cilj osveščanja, upamo pa, da bodo raziskovalci na the področjih s tem dobili še večjo motivacijo pri razvijanju novih tehnologij recikliranja in uporabe obnovljivih virov energije.
V oglejte si video, ki govori o tem, kako so morski konjički morda na robu izumrtja zaradi ribolova.
V kitajski medicini morske konjičke že mnogo let uporabljajo v zdravilne namene, odvečni ulov, ki ga povzroča industrijski ribolov pa morske konjičke še toliko bolj spravlja na rob preživetja.
Velikokrat se lastniki hišnih ljubljenčkov odločimo, da jih bomo vzeli s seboj na počitnice, če je to le možno. Vendar pa je od vsake živali odvisno, kako to potovanje sprejme. Nekatere živali tako sploh ne povzročajo problemov, spet druge pa so lahko težavne. Zato je tu nekaj nasvetov, kako počitnice z hišnim ljubljenčkom narediti čim bolj zabavne in varne.
Pojdite k veterinarju
Pozanimajte se, ali je vaš ljubljenček cepljen in ali je v bližini vašega počitnikovanja tudi kakšna veterinarska ambulanta. Vsekakor pa ne pozabite vseh potrebnih papirjev in dokumentov.
Oznake niso le za prtljago
Ni važno, ali potujete z letalom ali avtomobilom, v vsakem primeru mora pes ali mačka nositi ovratnico z naslovom in telefonsko številko.
Tudi za ljubljenčka pripravite prtljago
Prav tako kot vi, imajo tudi ljubljenčki radi udobje – svojo posteljo, igrače, posodo, … S seboj seveda vzemite njegovo najljubšo hrano, saj verjetno nočete, da bi imel na počitnicah probleme s prebavo.
Uporabite varovala
Tako kot ljudje, včasih tudi ljubljenčki potrebujejo ‘varnostni pas’. Zato poskrbite, da bo kletka z vašim ljubljenčkom pravilo in varno pripeta oziroma pritrjena, da je ne bo premetavalo in da bo njegovo potovanje bolj udobno.
Nekaterim živalim je lahko v avtu slabo
Če ima vaš ljubljenček potovalno bolezen, potem ga pred vožnjo ne nahranite preveč. Prav tako poskrbite, da ima zadostno količino vode.
Okna
Veliko malih živali rado pogleda skozi okno med vožnjo, vendar pato ni ravno najbolj priporočljivo, saj se lahko poškodujejo. Insekti, ki jim priletijo v oko ali nosnico lahko povzročijo marsikatero težavo. Prav tako pa lahko zbolijo zaradi hladnega zraka.
Bodite pozorni
Verjetno vam bo skoraj vsaka žival znala povedati kdaj ji je vroče ali kdaj ji je premrzlo, zato bodite pozorni. Nikoli ne puščajte ljubljenčka samega v avtu, saj lahko poleti temperature v avtomobilu kaj hitro naraste v smrtno nevarno.
Odmori med potovanjem
Vsakdo si rad pretegne noge, to seveda drži tudi za naše ljubljenčke.
Izogibajte se morebitnim nevarnostim
Nekatere živali dejansko pojedo marsikaj, kar najdejo na tleh, zato bodite pozorni na vsakem koraku!
Kako z ekološkim načinom življenja tudi prihranimo?
Vodenje gospodinjstva, pa naj gre za stanovanje ali hišo, je sestavljeno iz številnih in raznolikih opravil: vse od prehranjevanja, čiščenja, higiene, do skrbi za prijetno bivalno okolje. Ni dovolj, da le redno nakupujemo, kuhamo, čistimo, peremo, zalivamo cvetlice in sem ter tja prišijemo nesrečno odpadli gumb.
Za uspešno reševanje teh opravil, vedno ponavljajočih se nalog in težav, obstajajo nasveti, ki nam prihranijo veliko truda, denarja in časa, pri čemer ostanemo prijazni do okolja. To pa je zelo pomembno, saj onesnaženost okolja in klimatske spremembe postajajo vedno bolj preteče in ogrožajoče.
Ekologija pa izvorno (v svojem prvotnem, grškem pomenu) ne pomeni nič drugega, kot prav »nauk dobrega vodenja gospodinjstva«. Prav vsakdo lahko z varčnim gospodarjenjem in zmanjševanjem odpadkov učinkovito in dolgotrajno prispeva k zaščiti okolja in podnebja.
Primeri:
Varčevanje električne energije in vode nasploh.
Pri čiščenju uporabljajmo lahka čistilna sredstva namesto kemičnih preparatov, ki zelo onesnažujejo naše reke.
Nakupujmo sveža živila in jih pazljivo pripravimo, namesto, da družino nahranimo z že pripravljenimi jedmi.
Manjše bolezenske tegobe odpravljajmo z domačimi zdravili, in ne posegajmo takoj po zdravilih z močnimi stranskimi učinki.
Pokvarjeno orodje, pripomočke in naprave ne zavrzimo, poskušajmo jih najprej popraviti.
In pomnimo, kdor bo varčno in okolju prijazno vodil svoje gospodinjstvo, ne bo prijazen le do okolja, temveč tudi do samega sebe, do svojega zdravja in končno tudi do svojega »žepa«. Saj smo vendarle del okolja.
Nasveti v tej knjigi vam bodo pri tem EKO podvigu v veliko pomoč.
Avtorica: Ulrike Ostrop
Prevod: Stana Anželj
Format: 140 mm x 200 mm
Obseg: cca. 256 strani
Vezava: šivana brošura
Leto izdaje: 2010
ISBN: 9789619372862
Cena: 24,95 € (z DDV)
Knjigo EKO nasveti za vsak dom lahko naročite pri založbi Mettis Bukvarna.