Že dolga leta vemo, da ima med zdravilne lastnosti, za kaj vse je dober, pa si preberite v tem prispevku.
_
Za debelost, visok krvni tlak in visok holesterol
Vsako jutro spijte skodelico tople vode zmešane s čajno žličko medu ter 5 – 10 kapljic jabolčnega kisa.
Za lajšanje sindromov revmatoidnega artritisa
Vsak dan vzemite eno čajno žličko medu z 200 g guggula (mešanica tradicionalnih Indijskih želišč).
Za zdravljenje ustnih razjed
Nanesite 1 čajno žličko medu z ščepcem kurkume na ustne razjede. Ta mešanica bi naj pomagala ustvarjati slino in odstranjevati toksine. Mešanico nato izpljunite.
Za zdravljenje ran
Vsak dan povijte rane v gazo premazano z medom, katere se zvečer znebite.
Za prehlad
Trikrat na dan zmešajte 1/2 čajne žličke cimeta z 1 čajno žličko medu in mešanico zaužijte.
Za astmo
Dva do trikrat na dan zaužijte mešanico iz 1/2 čajne žličke prahu lovorjevega lista, 1/4 čajne žličke dolgegai popra ter 1 čajno žličko medu.
Za zmanjšanje želje po cigaretah
žvečite majnjše koščke ananasa z 1/2 žličke medu preden si želite prižgati cigareto.
Za bolečine v trebuhu
Vsak dan vzemite mešanico 1/4 žličke prahu lovorjevega lista, 1/4 žličke semen ajwana in 1 žličko medu pred kosilom in večerjo.
Za ustavitev kolcanja
Zmešajte 1 žličko medu in 1 žličko ricinusovega olja v posodi. Nato pomočite vaš kazalec v mešanico in ga poližite. To ponovite vsakih 10 minut.
V prihodnosti bodo vedno večji problemi s pitno vodo, zakaj torej ne bi glede tega nekaj storili že danes?
Najbolj preprosta stvar, ki ji lahko naredite je, da namesto kupovanja ustekleničene vode, raje le-to nalijete v steklenico za večkratno uporabo in to postavite v hladilnik.
To pa ne bo dobro vplivalo le na en problem, ampak lahko s takšnim dejanjem ubijete dve muhi na en mah. Takšna steklenica bo namreč dodatno pomagala hladiti hrano v vašem hladilniku. Ko pa si boste zaželeli kozarec mrzle vode, pa vam ne bo potrebno le-te pustiti teči iz pipe, saj boste lahko ohlajeno že nalili.
Seveda se bo na ta način zmanjšala tudi uporaba plastenk, kar je za okolje odlično. V teh poletnih mesecih pa bo verjetno vsekakor prijala hitra ohladitev s hladno vodo. To pa ni vse, kar vam lahko takšna voda ponudi, saj bo ta vsebovala tudi manj kemikalij, ker se bodo te usedle na dno steklenice, vi pa boste pili bolj zdravo vodo.
Tudi pohištvena industrija gre v korak s časom in vse pogosteje sledi eko prizadevanjem. Še posebej je to izrazito pri proizvodnji tako imenovanega ‘eko otroškega pohištva‘.
Beseda eko izvira iz besede ekologija, znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Danes smo sicer njen pomen nekoliko predrugačili in pod besedo eko razumemo »človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje« (Wikipedia, 2010). Tudi pohištvena industrija gre v korak s časom in tudi tu se vse pogosteje sledi eko prizadevanjem, še posebej je to izrazito pri proizvodnji tako imenovanega »eko otroškega pohištva«.
»Zdrava« otroška radovednost
Otroci so radovedna bitjeca, ki na novo raziskujejo svet. Pri spoznavanju novega ne uporabljajo le vida, sluha in vonja, temveč tudi okus. Vsako novo stvar najprej dobro pregledajo, nato pa jo še okusijo. Tudi pohištvo v otroški sobici ni nobena izjema. Nemalokdaj se zgodi, da otrok poliže oziroma ugrizne v posteljno stranico ali da »poljubček« svoji omari. Prav zato je zelo pomembno, da je pohištvo otroške sobe vašega malčka izdelano z upoštevanjem najvišjih standardov obdelave lesa. Pri tem je vedno bolj v ospredju uporaba nestrupenih barv in lakov, ki ne vsebujejo formaldehida.
Začne se pri pridobivanju lesa
Skrb za t. i. »zdravo« pohištvo se začne že pri samem pridobivanju lesa. Pomembna sta tako vrsta lesa kot tudi njegovo poreklo, še posebej pri ivernih ploščah, za katere veljajo izredno strogi evropski predpisi.Les namreč veliko pove o samem vzdrževanju gozdov, iz katerih ga pridobivajo in pa o okolju ter njegovih vplivih, v katerih drevesa rastejo. Če boste pri izbiri otroškega pohištva imeli na voljo ta podatke, boste lažje ocenili ali je bil uporabljen les izpostavljen kakšnim škodljivim vplivom okolja (npr. radioaktivno sevanje ipd.).
Uporaba nestrupenih snovi
Izrednega pomena pri izdelavi eko otroškega pohištva je zagotovo uporaba nestrupenih barv in lakov, brez vsakršnih škodljivih hlapov. Izdelovalci takšnega pohištva bo pozitivne lastnosti le-tega zagotovo izpostavili in jih tudi ustrezno označili oziroma podkrepili s certifikati, ki dokazujejo neškodljivost in primernost pohištva za opremo otroške sobe.
Okolju prijazen proizvodni proces
Globalno segrevanje je eden glavnih problemov današnjega časa. Svet se bori za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, zato je poleg uporabe kakovostnega lesa ter nestrupenih barv in lakov, pri eko pohištvu pomembna tudi okolju prijazna proizvodnja in posledično skrb za okolje.
Eko certifikati
Najzanesljivejši pokazatelj tega ali je pohištvo res eko so številni certifikati, ki jih proizvajalci pohištva lahko pridobijo v primeru, da se ravnajo v skladu z določenimi pravili oziroma predpisi. Žal pa ima tudi pridobivanje teh potrdil svojo ceno, ki jo kupec posledično občuti pri nakupu. Večina eko otroškega pohištva, ki zagotavlja izpolnjevanje vseh zgoraj naštetih kriterijev, ima namreč tudi precej višjo ceno.
Podatki kažejo, da London vsako leto obišče skupina izredno zanimivih ‘turistov’ in sicer so to leteče mravlje. To se zgodi takrat, ko se matica odloči, da bo ustvarila nove kolonije. Takrat mesto preplavijo leteče mravlje, kar pa seveda Londončanom ne ugaja preveč.
Prejšnji teden so tako leteče mravlje preplavile ves London, kar je razjezilo kar precej prebivalcev tega mesta, saj so bile mravlje tako rekoč vsepovsod. Kar pa je še toliko bolj zoprno pa je dejstvo, da ima ta vrsta mravelj rada vlago in toploto, zato jih opoldanska pripeka ni nič kaj motila.
Leteče mravlje imajo za razliko letečih termitov zakrivljene tipalke ter ožji trup, zato teh dveh vrst ne gre zamenjevati. Matica da ukaz svojim delavkam, da poletijo in poiščejo nov prostor za ustvarjanje kolonije. Nekatere matice po parjenju svoja krila izgubijo.
Kolonije mravelj lahko obstajajo tudi brez matic, v nekaterih mravljiščih pa lahko najdemo tudi po več matic. Ko je čas za parjenje se poseben rod letečih mravelj odpravi iskati prostor za novo kolonijo. Najprej iz mravljišča poletijo samci in označijo mesto za parjenje, zatem jim sledijo samice. Po končanem parjenju se skupaj odpravijo na iskanje primernega mesta za novo kolonijo. Tako začnejo leči jajca, ki jih samci oplodijo, iz prvih pa se izležejo dokaj šibke in majhne maravlje delavke, ki takoj začnejo z večanjem mravljišča in iskanjem hrane za nove močnejše žuželke.
Za ljudi te mravlje niso nič kaj nevarne, saj ne grizejo, poleg tega pa se ponavadi tudi izogibajo hišam. Vsekakor pa je najbolje, da se tem žuželkam med njihovimi poleti izognemo, saj lahko postane situacija neprijetna, če stojimo v roju mravelj.
Šokantni posnetki so pokazali, da tudi Everest ni imun na klimatske spremembe. Razlika med dvema fotografijama – posnetima pred 80 leti in sedaj pa to dejstvo še toliko bolj nazorno prikazuje.
Prva fotografija je bila posneta leta 1921, druga pa leta 2007 na severni strani Mount Everesta pri Tibetu. Novejša fotografija kaže, da se je ledenik skrčil in usahnil. Oblasti na podlagi tega trdijo, da je slika dokaz, da se led tanjša zaradi klimatskih sprememb, kar ogroža vir potne vode v gosto naseljenih krajih v Indiji in na Kitajskme.
Fotograf, ki je posnel novejšo sliko je tako šel po stopinjah fotografa iz leta 1921. Seriha fotografij je sedaj na razstavi v New Yorku, prikazuje pa dejstvo kako lahko spremembe v tepmeraturi vplivajo na divjino.
Z besedno zvezo trajnostni razvoj označujemo način gospodarjenja, ki zadovoljuje potrebe sedanje družbe, ne da bi se zmanjšale možnosti prihodnjim generacijam. Tak način gospodarjenja je možen takrat, ko so v ravnotežju trije vidiki in sicer ekološki, ekonomski in socialni. Trajnostni razvoj temelji na treh postavkah, da ima okolje vrednost, dolgoročnost ter enakost med ljudmi in generacijami.
Trajnostni razvoj ni nekaj novega
Razvoj misli o trajnostnem razvoju sega že kar v zgodovino, prvič pa so jo zapisali v temeljne dokumente na pripravah na svetovno konferenco o okolju in razvoju v Rio de Jeneiru leta 1992, kjer so trajnost poenostavljeno definirali kot »značilnost procesa ali stanja, da se ohranja brez konca«.
Nekatere nevladne organizacije so leta 1995 pripravile dokument »Agenda 21 za Slovenijo«, v katerem so zapisana naslednja načela trajnostne družbe:
spoštovanje občestva življenja in odgovornost zanj,
izboljševanje kakovosti človekovega življenja,
ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje,
čim korenitejše zmanjševanje izčrpavanja neobnovljivih virov,
upoštevanje nosilne sposobnosti Zemlje,
spreminjanje osebnega odnosa in ravnanja,
usposabljanje skupnosti za samostojno in odgovorno ravnanje z okoljem,
oblikovanje državnega okvira za povezovanje razvoja in ohranitve,
ustvarjanje svetovnega zavezništva.
Vemo kaj nam je prineslo netrajnostno ravnaje; spremembe v atmosferi, taljenje ledenikov,… Skrajni čas je, da se začnemo obnašati trajnostno. Spremeniti je potrebno gledanje na svet in na mesto, ki ga imamo v njem. Koraki v trajnostni razvoj se začnejo v vsakem posamezniku, z majhnimi koraki, ki postajajo vedno večji. Trajnost je potrebno živeti.
Dolgo časa je že aktualna debata o tem kaj je bilo prej – kokoš ali jajce? Sedaj pa so znanstveniki odgovorili na to vprašanje.
Raziskovalci z dveh univerz v Angliji trdijo, da so končno prišli do rešitve vprašanja kaj je bilo prej – kokš ali jajce. In dogovor je kokoš!
Na to vprašanje so lahko odgovorili zaradi proteina ovocledinin-17, saj se brez njega jajce ne more formirati. Ta protein naj bi poskrbel za to, da se lupina sploh rahko razvije v kokoši. Iz tega pa seveda sledi, da je morala najprej obstajati kokoš, saj se jajce brez kokoši ne more formirati.
Raziskovalci so prav tako povedali, da so poleg razkritja te skrivnosti, dobili tudi neke vrste nov plogled v nastanek lupine. To pa lahko seveda pripelje do novih tehnilogij in materialov s pomočjo tega proteina. Pustimo se presenetiti.
V področjih s hladnejšo klimo verjetno ni tako čudno, da imajo stavbe, ki shranjujejo zimski led in sneg za hlajenje prostorov poleti.
Tokrat pa bo nov švicarski načrt postopek obrnil v drugo smer. Hoggenberg kampus v Švici gradi nov prizidek šoli, ki se imenuje Science City, kjer bodo shranjevali topel poletni zrak, da bodo lahko ogrevali prostore pozimi.
Načrt vključuje zajetje odvečne toplote z naprav, serverjev skratka, vso toploto iz poslopja, katero bodo prečrpali v podzemlje v dva ‘zbiralnika toplote’, ki sta narejena iz 800 cevi napolnjenih z vodo dolžine 200 m. Te cevi se bodo nahajale 5m pod zemljo pod in ob straneh zgradb.
Toploto pa bo ohranjala vodo v obtoku, ki bo vzdrževala temperaturo od 7 – 17 stopinj Celzija. V hladnejših mesecih pa bodo shranjeno toploto prečrpali skozi sistem in tako dvignili temperaturo do kar na 30 – 35 stopinj Celzija, s katero bodo ogrevali zgradbe.
Celoten sistem naj bi dokončali do leta 2020, omogočal pa bo, da bo šola porabila le eno dvanajstino elektrike, ki bi se drugače porabila za ogrevanje in hlajenje.
Kdo še potrebuje motorni pogon, če pa lahko vaš kajak poganja ‘ribji pogon’.
V nadaljevanju sledi zanimiv video ribiča Johhnyja Cervicha, ki je sicer izgubil svoj ulov dneva, vendar pa ga je čakala pri tem vsekako vznemerljiva vožnja … Sicer pa če bi ribe lovili na tak način, nebi bil morski svet tako ogrožen kot je trenutno.