Ena izmed mnogih dobrih lastnosti alg je ta, da jih lahko uporabimo kot biogorivo. Tako počasi alge postajajo najbolj sprejemljiva alternativa za biogorivo.
Verjetno je najbolj znano biogorivo iz koruze, in bi pričakovali, da je takšno gorivo po vsej verjetnosti super ideja. Vendar to ne drži. Koruza je znana po tem, da prispeva večji delež k toplogrednim plinom med vsemi pridelki, ki jih gojimo za biogoriva. Poleg tega pa pridelovanje koruze zajame ogromne površine, saj koruzo v prvi vrsti gojimo za vsakodnevne potrebe po hrani, vedno več pa jo gojimo tudi za biogoriva.
Alge pa lahko gojimo kjerkoli prav tako pa proizvedejo več olja na hektar, kot pa vsa žita skupaj. Prav tako alge zmanjšujejo vrednost ogljikovega dioksida v ozračju, saj ga pretvarjajo v kisik. Zraven tega pa farme z algami navadno postavijo v bližino elektrarn in na ta način zmanjšajo ali ponekod celo izničijo vrednost ogljikovega dioksida, ki ga v ozračje izpuščajo elektrarne. Stranski produkti alg, pa so prav tako uporabni v kozmetiki, za prehranska dopolnila, …
Kako pa vse to deluje? Alge so derivat žvepla in reagirajo tako, da proizvedejo vodik namesto kisika (kot se to po navadi dogaja pri fotosintezi). Ta fenomen je odkril Anastasios Melis, ki pravi, da je takšen proces zelo lahek, zato ga lahko izvedete tudi doma.
Težko je biti okolju prijazen, ko govorimo o avtomobilskih tekočinah – olja so eden izmed teh problemov.
Znanstveniki poskušajo najti nove alternative temu problemu. Odkrili so olja, ki ne temeljijo na kemikalijah in strupih, temveč rastlinah. Olje repice se že dolgo uporablja v industrijske namene in je znano po tem, da vzdrži razne pritiske.
Med drugo svetovno vojno, so to olje uporabljali kot mazilo za ladje in tanke, z leti pa je popularnost tega industrijskega olja rasla. Vendar pa je repičino olje drago, zato že razmišljajo o uporabi olja žafranike, sončnice ter soje, kot alternative repičinemu olju.
Olja, ki temeljijo na biološki podlagi so znana po tem, da ne izpuščajo strupenih kemikalij, so biološko razgradljiva in imajo zelo visoko vrelišče, kar pomeni, da vzdržijo vroče avtomobilske motorje (bio-olje vzdrži temperature do 260°C, medtem ko olja iz nafte vzdržijo maksimalno temperaturo 93°C). Takšna lastnost pa je dobra zato, ker se v motorju nabira manj prahu, zato tudi motor bolje dela.
Seveda pa bio-olja izpuščajo v ozračje tudi manj emisij – 48% manj ogljikovega monoksida, 80% manj dušikovega oksida, 1% manj ogljikovega dioksida, ter nič hitro hlapljivih spojin.
Bela ali rjava? Organska, ali navadna? Katera so bolj zdrava?
Vse kokoši nesejo enaka jajca: Teoretično ni prehranske razlike med svetlejšimi in temnejšimi jajci. Razlika je le v perju kokoši – bele kokoši nesejo bela jajca, rjave kokoši pa rjava. Obstajajo pa tudi bolj eksotične vrste kokoši, ki pa zopet nesejo jajca drugačnih barv.
Vsa jajca so enaka – obstaja prepričanje, da so bela jajca bolj zdrava, vendar pa barva lupine ne pomeni, da je belo jajce bolj zdravo. Razlika pa obstaja v barvi rumenjaka. Več vitamina A, katerega zaužije kokoš, pomeni bolj rumen rumenjak. Znano pa je tudi, da so bolj “bledi“ rumenjaki ravno toliko zdravi, kot tisti bolj temni.
Eno na dan – Jajca so na slabem glasu zaradi holesterola, vendar glede na raziskave, eno jajce na dan še ne dvigne ravni holesterola ali tveganja kapi.
(Ne)svoboda – Ko slišimo besedo prosta reja, si verjetno predstavljamo vesele piščance, pod svobodnim soncem na farmi. Dejansko pa prosta reja ne pomeni nič bistvenega, kar se tiče kvalitete jajc. Prosta reja pomeni le to, da te piščance vzrejajo v skednju z sončno svetlobo.
Organska so boljša – Organska jajca pridejo od kokoši, ki niso vzrejene s pomočjo hormonov ali antibiotikov, zato so res bolj zdrava. Da pa lahko jajca dobijo takšno oznako, pa morjao imeti kokoši toliko svobode, da se lahko prosto gibajo in imajo prost izhod ven. Vseeno pa je skrivnost dobrih organskih jajc v tem, da le-ta pridejo z manjše farme, kjer imajo manj kokoši in več prostora, kjer se lahko gibljejo.
Nekaj dejstev o jajcih in kokoših:
danes obstaja več kot 200 vrst kokoši
povprečna kokoš znese od 300 – 325 jajc na leto
kokoš zančne nesti jajca pri 19 tednih starosti
kokoš mora za 12 jajc pojesti okoli 1,8kg krme
občasno lahko kokoš znese tudi jajce z dvema rumenjakoma
ko kokoš odraste znese večja jajca
kokoš približno 50-krat na dan obrne svoja jajca, da se ne bi rumenjak prijel na steno lupinice
Povprečna doba navadnega grelca je približno 15 let, zato je pomembno, da se pri nakupu grelca odločimo pravilno.
Povprečni grelci spremenijo le 60% goriva/energije v toploto, kondenzacijski pa kar 90%, kar se dolgoročno obrestuje.
Kondenzacijski grelci so dobili takšno ime, ker postopoma kondenzirajo toploto, ki jo pridobivajo iz plinov, ki bi drugače ušli skozi izpušno cev. Na tak način spremenijo vodne hlape nazaj v vodno paro in vodo. Torej takšen grelec omogoča, da se proizvede kar največ energije s čim manjšo izgubo toplote.
Torej, ali je morda vaš grelec kondenzacijski? Če je star 10-15 let verjetno ni. Zamenjava takšnega grelca, pa vam omogoča prihranekpri gorivu in energiji v zelo kratkem času.
V času, ko se svet sooča s podnebnimi spremembami in okoljskimi izzivi, je postalo iskanje načinov za zmanjšanje našega vpliva na okolje vse bolj pomembno. Ena izmed učinkovitih rešitev je dieta z nizkim ogljičnim odtisom. Ta pristop k prehranjevanju ne le spodbuja bolj zdravo življenje, ampak tudi pomaga zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in ohranja naravne vire.
Kaj je dieta z nizkim ogljičnim odtisom?
Dieta z nizkim ogljičnim odtisom je način prehranjevanja, ki se osredotoča na izbiro živil z nižjimi emisijami toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu, od pridelave do potrošnje. To pomeni, da daje prednost rastlinskim živilom pred živalskimi, zmanjšuje uporabo predelanih in uvoženih izdelkov ter spodbuja lokalno in sezonsko hrano. Cilj te diete je zmanjšati ogljični odtis, kar prispeva k zmanjšanju vpliva na podnebje in okolje.
Raziskave so pokazale, da sama vzreja živali povzroča večji delež toplogrednih plinov kot transport, zato ni nujno, da je ima hrana, ki je pridelana bližje nam tudi nižji ogljični odtis. Od tega 60% delež pripada govedu, kjer na relativno majhnem območju nastaja in se sprošča v ozračje metan, dušik pa nastaja zaradi nepravilnega ravnanja z izločki goveda. Da je stvar nezanemarljiva, pa govori dejstvo, ki pravi, da bi naj normalen človek na leto zaužil 53kg živalskih proteinov, vendar povprečje trenutno znaša 90kg na leto. Do leta 2050 pa bi se naj to povprečje dvignilo že na 103kg/leto.
Da bi te številke omilili, je skupina ljudi pred leti ustanovilo društvo Carbon Trust, ki daje standarde, ki naj bi proizvodnji pomagali izmeriti in zmanjšati izpust toplogrednih plinov v ozračje, prav tako pa bi naj pomagali potrošnikom pri pametnih odločitvah, pri njihovih nakupih.
Izberimo lokalno
V sklopu tega društva, so nekatera podjetja že vključila samo idejo v njihove poslovalnice, lokale, univerze, … Vendar pa strokovnjaki pravijo, da je potrebna volja, če želimo priti do naslednje stopnje in z zmanjšano uporabo govedine in sira znižati izpust toplogrednih plinov za 25% v naslednih nekaj letih.
Ta rok pa se je iztekel letos aprila in rezultat je očiten – že kar prvo leto so dosegli, da se je odstotek ogljika znižal za 23%, zadnje leto pa je ta številka padla še za 15%. Skupina Bon Apetit je prav tako, kot Carbon Trust nastala, da bi izobrazila ljudi glede njihovih prehranjevalnih navad in dosegla, da bi uporabniki sami izbirali med poplavo hrane tisto, ki pušča v naravi najmanjšo sled. Zato so ustvarili Low Carbon Diet Calculator – to je program, ki ga najdemo na spletu in omogoča preprost izračun emisij, ki se izločijo (oz. so bile proizvedene pri pridelavi živil), če jemo v gostilni.
Ključni elementi diete z nizkim ogljičnim odtisom
Rastlinska prehrana
Rastlinska prehrana je eden glavnih stebrov diete z nizkim ogljičnim odtisom. Proizvodnja in pridelava rastlinskih živil, kot so zelenjava, sadje, stročnice, oreščki in polnovredna žita, povzroča manj emisij toplogrednih plinov v primerjavi z živalskimi proizvodi. Na primer, proizvodnja mesa, zlasti govedine, zahteva velike količine virov, kot so voda, krma in zemljišča, ter povzroča visoke emisije metana in drugih plinov. Z zmanjšanjem vnosa mesa in povečanim uživanjem rastlinskih alternativ lahko znatno zmanjšamo svoj ogljični odtis.
Lokalna in sezonska hrana
Izbira lokalno pridelane in sezonske hrane je ključnega pomena za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Prehrambeni izdelki, ki so pridelani lokalno, imajo krajšo transportno pot, kar pomeni manjše emisije CO2 zaradi prevoza. Poleg tega sezonska hrana zahteva manj energije za pridelavo, saj se prideluje v naravnih pogojih, ki so ugodni za rast. Uživanje sezonskih pridelkov ne le podpira lokalne kmete, ampak tudi zagotavlja sveže in hranljive obroke.
Zmanjšanje predelane hrane
Predelana hrana pogosto zahteva veliko energije za proizvodnjo, pakiranje in transport, kar povečuje njen ogljični odtis. Z zmanjšanjem uživanja predelanih izdelkov, kot so konzervirana živila, prigrizki in gazirane pijače, lahko zmanjšamo svoj vpliv na okolje. Namesto tega je priporočljivo izbrati sveže, nepredelane sestavine in jih pripravljati doma.
Manj odpadne hrane
Odpadki hrane predstavljajo pomemben problem, ki prispeva k emisijam toplogrednih plinov. Ko hrana propade in se razkraja na odlagališčih, oddaja metan, močan toplogredni plin. Zato je pomembno, da se izogibamo zavrženi hrani. To lahko dosežemo s skrbnim načrtovanjem obrokov, pravilnim shranjevanjem živil in uporabo ostankov hrane. Kompostiranje organskih odpadkov je prav tako učinkovit način za zmanjšanje količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih.
Kako začeti z dieto z nizkim ogljičnim odtisom?
Začetek prehranjevanja z nizkim ogljičnim odtisom je enostaven in zahteva le nekaj preprostih sprememb v prehranjevalnih navadah. Prvi korak je zmanjšanje uživanja mesa, zlasti rdečega mesa, in povečanje vnosa rastlinskih živil. Lahko začnete z enim ali dvema brezmesnima dnevoma na teden in postopoma povečujete število dni.
Naslednji korak je nakupovanje lokalnih in sezonskih pridelkov. Obiščite lokalne tržnice in podporne kmetije, kjer lahko kupite sveže in trajnostno pridelano hrano. Prav tako se izogibajte predelanim izdelkom in izberite sveže sestavine za pripravo obrokov doma.
Pomembno je tudi zmanjšati odpadke hrane. Načrtujte obroke vnaprej, pravilno shranjujte hrano in uporabite ostanke za pripravo novih jedi. Kompostiranje organskih odpadkov je še en odličen način za zmanjšanje odpadkov in obogatitev zemlje z naravnimi hranili.
Med novejšimi tehnologijami so verjetno verjetno najbolj učinkovite gorivne celice. Te celice za proizvodnjo elektrike uporabljajo vodik in kisik. Stranski proizvod pa je voda in toplota.
V bistvu delujejo kot navadne baterije, vendar z očitno razliko – nikoli se ne izpraznejo in ni jih treba ponovno napolniti.
V principu so zgrajene iz dveh elektrod, ki sta oviti okoli elektrolitne membrane. Kisik je postavljen na katodo (pozitivno nabita elektroda), vodik pa na anodo (negativno nabito elektrodo). Obe elektrodi sta narejeni iz katalista (v tem primeru platine), kar povzroči, da se kisik in vodik ionizirata. S tem, ko se vodikovi atomi dotaknejo anode, povzročijo, da se le-ti spremenijo v elektrone in protone. Oboji pa so povezani z membrano na drugi strani. Skozi membrano v končni fazi potujejo le pozitivno nabite molekule, negativni elektroni pa potujejo po drugi poti, skozi kratek stik, kateri proizvede elektriko.
Stranski produkt, pa je kot že omenjeno toplota in voda, katero proizvedejo vodikovi atomi ob združitvi z kisikovimi. Kot že vemo, pa lahko tako toploto, kot tudi vodo spremenimo v energijo.
Bistvo te tehnologije pa je, da ne izpušča nevarnih emisij v ozračje, kot tudi ne hrupa. Poleg tega pa so takšne celice trikrat bolj učinkovite, kot fosilna goriva.
Možnost uporabe takšnih celic je neomejena – od napajanja lastnega doma, do napajanja vašega avtomobila ter še nešteto vmesnih opcij. Trenutno je za uresničenje te ideje potrebno le še zmanjšati oziroma nadomestiti vrednost platine, ker je to najdražji del celotne celice.
Ravno, ko smo se navadili na varčne žarnice, so se začele vse bolj uveljavljati, še bolj energijsko varčne – LED žarnice.
Znanstveniki so pred kratkim iznašli bolj učinkovito izdelavo omenjenih žarnic, zato LED žarnice počasi začenjajo prevladovati nad navadnimi varčnimi žarnicami. Kot primerjavo lahko podamo naslednji podatek, kateri govori v prid LED žarnicam, saj te delujejo 10x dalj časa kot navadne varčne žarnice.
LED žarnice so prihodnost
Te žarnice (za enkrat) še niso tako poceni, vendar pa nam že z malo enostavne matematike uspe izračunati, da se jih splača kupiti, saj boste na dolgi rok prihranili več. Sami stroški elektrike, čas “gorenja“ žarnice, ter nakup nove žarnice verjetno ne govorijo ravno v prid navadni ali varčni žarnici, kateri gorita občutno manj časa, porabita več energije, pa tudi zahtevata več obiskov trgovine. Z LED žarnico pa lahko na vsem tem veliko prihranimo.
Seveda pa uporaba LED žarnice ni le dobra za lasten žep, ampak tudi za okolje, saj nižji računi za elektriko pomenijo tudi manjše izpuste emisij v ozračje. Prav tako ,a LED žarnica ne vsebuje strupenega živega srebra, kot varčne žarnice. Če pa lahko zaupamo britanskim znanstvenikom, pa bodo te žarnice z leti postale še toliko boljše.
UNESCO predvideva, da bo do leta 2020 pomanjkanje vode postalo resen problem. Zato je potrebno že sedaj razmisliti kako naprej.
Na svetu je sveže vode pravzaprav le 3%. Od teh treh procentov, pa je le 0.3% vode primerne za človeško potrošnjo.
Velika poraba vode
Povprečen Evropejec tako porabi 150 litrov (l) vode na dan, Afričan 50l, povprečen prebivalec ZDA pa kar 350l. Od tega se za kuhanje in pitje porabi le približno 10% te vode … torej, kam gre preostali del? Statistike kažejo, da približno 100l vode odplaknemo z vsakodnevnimi potrebami, kar znese okoli 30% dnevne porabe vode, ostalih 60% pa porabimo za prhanje, pranje perila ter zalivanje vrta. (Ta statistika velja za Severno Ameriko).
Moramo pa se zavedati, da vsakič, ko ˝potegnemo vodo˝ to tudi plačamo, saj se ta voda preko cevi preteče v tovarno, kjer vodo prefiltrirajo in pošljejo nazaj v domove preko drugih cevi. Vse to pa stane, kar se konec meseca pozna na računih. Zato lahko z zmanjšanjem porabe vode zmanjšate tudi mesečne stroške. To pa ne pomeni, da se morate prenehati umivati.
Siva voda
Ameriško podjetje Brac Systems je iznašlo način, kako znižati stroške in kako začeti uporabljati ˝sivo vodo˝. Siva voda je voda, ki se izteka v odtoke, vsakič ko se umijemo, ko peremo preilo,… Te vode pa ni potrebno prečistiti, zato se lahko uporabi za zalivanje vrta ali za straniščno vodo.
Omenjeni sistem črpa vodo iz odtokov v zbiralnik, kjer jo prefiltrira ter kasneje uporabi za splakovanje stranišča ali vodo za zalivanje vrta. Poleg tega pa je sistem zasnovan tudi tako, da poleg odtočne vode zbira tudi deževnico, kar še dodatno pripomore k zmanjševanju potrošnje vode.
Pričakujete otroka? Veliko staršev ima skrbi glede nakupa osnovnih potrebščin za otroka. Ta pritisk pa je še toliko večji v času recesije, prav tako pa vse več staršev tudi gleda na to, da so izdelki prijazni otroku ter okolju.
Zato vam predstavljamo šest načinov, kako prihraniti na denarju ter biti ob enem ekološko osveščeni:
1) Ocenite trenutno lastnino:
Pomembno je, da ocenite, kaj res potrebujete za otrokov `prihod´. Če to ne bo vaš prvi otrok, vam je verjetno ostalo veliko stvari od prejšnje nosečnosti, katere lahko znova uporabite. Če pa je to vaš prvi otrok, pa vprašajte prijatelje, ali vam odstopijo kakšno stvar, ki je ne potrebujejo več. Ponovna uporaba je eden izmed temeljev ekološke osveščenosti!
2) Pomislite, kaj za res potrebujete:
Na trgu je ogromno otroških proizvodov, ki pa niso nujno potrebni. Prav tako pa je veliko teh proizvodov narejenih tako, da vas odvrnejo od preživljanja skupnega časa z otrokom. Na primer – novorojenčku je popolnoma vseeno, ali bo njegova soba opremljena po najmodernejših standardih ali pač ne. Bolj kot moderno opremljeno sobo potrebujejo skrb staršev in njihovo bližino.
3) Bodite kreativni, kar se tiče igrač:
Novorojenčki se lahko brez skrbi igrajo z navadnimi hišnimi predmeti, dokler so pod vašim nadzorom. Lesene žlice, plastične posodice, naravni predmeti, … bodo spodbudili otrokovo kreativnost in domišljijo, ob enem pa vas te `igrače´ne bodo stale nič.
4) Kupite večnamenske predmete:
Znebite se odvečne krame tako, da kupite predmete, kateri služijo večim namenom.
5) Priskrbite si že uporabljene predmete:
Igrače `iz druge roke´vam bodo prihranile ogromno denarja, saj s tem na nek način reciklirate stvari, katerih so se drugi ljudje naveličali. Kvalitetna otroška oblačila, knjige, igrače, pohištvo in ostalo je lahko dobiti preko interneta ali na večjih sejmih.
6) Ne bojte se vprašati!
Če vam prijatelji, ali sorodniki nameravajo pripraviti praznovanje ob prihodu otroka se ne bojte povedati, kaj za res potrebujete, saj tako ne boste imeli odvečnih predmetov, katere boste na koncu tako ali tako odvrgli ali pa bodo končali na podstrešju.
Biti osveščen preko recikliranja, ponovne uporabe in zmanjšanja gre z roko v roki s prihrankom denarja. Če pa prihranete denar s tem, da uporabite okolju prijazne ideje glede nakupa potrebščin za otroka, pa vas bo stalo le nekaj kreativnosti, premisleka, objektivnega mišljenja ter občutno manj denarja.
Čeprav nas veliko preureja svoje domove, da bi bili okolju prijaznejši, pa večina vseeno pozabi na svojo pisarno. Za vas smo izbrskali nekaj uporabnih nasvetov …
Uporabite tehnologijo, da prihranite na papirju:
Veliko srednjih in večjih podjetij se zanaša na e-pošto za vsakodnevno komunikacijo. V manjših podjetjih pa veliko zaposlenih vseeno na mesec natisne veliko opomnilnikov, novic, člankov, … Zato vzbujajte sodelavcem mišljenje, da naj si raje opombe pošljejo preko e-pošte, saj ne boste prihranili je na papirju, ampak bodo novice tudi hitreje krožile okoli.
Reciklirajte in uporabljajte recikliran paprir:
Normalno je, da ne morete imeti vseh dokumentov shranjenih v računalniku, zato je bolje, da prepričate vašega šefa, da naj raje kupi recikliran papir, saj je med drugim cenejši, s tem pa ste naredili veliko uslugo tudi okolju. Prav tako vzpodbudite idejo, da naj sodelavci tiskajo dokumente na obe strani papirja – tudi s tem boste veliko prihranili.
Ugašajte elektronske naprave:
Veliko električne energije lahko prihranite že s tem, ko ugasnete vaš računalnik. Pa ne le ob koncu dneva, ampak vsakič, ko greste iz pisarne, pa čeprav le za 10 minut. Vsekakor pa pomaga, če imate nastavljeno “spanje” računalnika, kar omogoča, da se po nekaj minutah samodejno ugasne, ko pa ga zopet prižgete, boste imeli na zaslonu vse, kar ste pustili odprto, ko ste zapustili vaše delovno mesto.
Okolju prijazni odmori:
Pogovorite se z šefom o uporabi plastičnih lončkov, katere se da reciklirati. Najboljše pa je, če si vsak prinese svojo kavno skodelico, katero enostavno pomije ob koncu dneva in jo zopet uporabi naslednjič.
Naj bo svetloba … ampak naravna:
Veliko pisarn ima navado, da zagrne žaluzije in prižge neonske luči, čeprav za to ni razloga. Torej, če le lahko, odgrnite zavese in dvignite žaluzije, tako boste naredili vašo pisarno veliko bolj naravno, pa tudi sami se boste počutili bolje, saj naj bi naravna svetloba zniževala nivo stresa in depresijo. Tam, kjer pa tega ne morete narediti, pa ugasnite luči takrat, ko greste npr. na malico, kosilo, odmor, … Prav tako vzpodbudite vaše sodelavce, da storijo enako. Na mesec lahko s tem prihranete tudi do 50% stroškov elektrike.
Ne delajte tega le doma:
Veliko nas med odmorom prebira revije in ob enem malica, na koncu pa oboje odvržemo v isti koš. Tudi v službi lahko uvedete ločevanje odpadkov in postavite smetnjak v skupne prostore.
Verjetno je najbolj znano biogorivo iz koruze, in bi pričakovali, da je takšno gorivo po vsej verjetnosti super ideja. Vendar to ne drži. Koruza je znana po tem, da prispeva večji delež k toplogrednim plinom med vsemi pridelki, ki jih gojimo za biogoriva. Poleg tega pa pridelovanje koruze zajame ogromne površine, saj koruzo v prvi vrsti gojimo za vsakodnevne potrebe po hrani, vedno več pa jo gojimo tudi za biogoriva.
Vse kokoši nesejo enaka jajca: Teoretično ni prehranske razlike med svetlejšimi in temnejšimi jajci. Razlika je le v perju kokoši – bele kokoši nesejo bela jajca, rjave kokoši pa rjava. Obstajajo pa tudi bolj eksotične vrste kokoši, ki pa zopet nesejo jajca drugačnih barv.
Povprečna doba navadnega grelca je približno 15 let, zato je pomembno, da se pri nakupu grelca odločimo pravilno. 
V bistvu delujejo kot navadne baterije, vendar z očitno razliko – nikoli se ne izpraznejo in ni jih treba ponovno napolniti.
Znanstveniki so pred kratkim iznašli bolj učinkovito izdelavo omenjenih žarnic, zato LED žarnice počasi začenjajo prevladovati nad navadnimi varčnimi žarnicami. Kot primerjavo lahko podamo naslednji podatek, kateri govori v prid LED žarnicam, saj te delujejo 10x dalj časa kot navadne varčne žarnice.
Na svetu je sveže vode pravzaprav le 3%. Od teh treh procentov, pa je le 0.3% vode primerne za človeško potrošnjo.
