Če prihaja čas, ko bo treba zamenjati vašo staro strešno kritino z novo ali pa če zidate novo hišo, ste verjetno seznanjeni s tem, da je streha bistveni del dobre izolacije.
Streha nas namreč ne varuje le pred zunajimi dejavniki, temvač skrbi tudi za to, da je temperatura v hiši konstantna. Zato je dobro, da pri odločitvi, kakšno kritino uporabiti, premislite tudi o možnosti odsevne strehe, katera vam prihrani veliko denarja ter energije.
Danes temne strehe vpijajo ogromno toplote, namesto, da bi jo odbijale. To pa seveda povzroča dvig temperature v prostoru. Več hiš s takšno kritino na kupu pa lahko povzroči učinek vročinskega otoka. Ta pojav nastaja v bolj gosto naseljenih mestih, kjer se zaradi temnih kritin temperatura zraka takega območja lahko dvigne za kar nekaj stopinj v primerjavi z okolico. Posredno to pomeni, da ljudje več uporabljajo klimatske naprave, s tem pa se porabi več energije, kar na koncu škoduje okolju.
Boljše strehe ponujajo višjo odsevnost sončnih žarkov, da se vpije manj toplote skozi streho in več nazaj v ozračje. Takšna streha po ocenitvi Energy Star prihrani kar 50% energije! Poleg tega, pa je odsevna streha tudi relativno vzdržljiva, saj je njena življenska doba kar 50 let, vendar pa je začetni vložek tudi dosti višji od navadne kritine. Obstaja pa tudi alternativa, za vse, ki si takšne strehe ne morejo privoščiti – streho je možno pokriti na tradicionalen način, nato pa jo še enkrat prekriti z odbojnim slojem, kateri se na koncu obarva belo (namesto tradicionalnega črnega). Tudi pri tej alternativi so začetni stroški višji, vendar se dolgoročno izplača, saj se prihranek na porabi energije še vedno občutno zmanjša.
To pomeni, da boste za ohlajanje prostorov potrebovali manj zmogljive klimatske naprave, ki porabijo manj energije in prispevali k okolju.
Obstajajo predmeti in substance, katere uporabljamo vsak dan, vendar so okolju tako nevarna, da jih nikakor ne bi smeli odlagati v naravo ali v navadne kontejnerje in zbiralnike za smeti. Prav tako se jih ne sme odlagati oz. spuščati v vodo preko odtokov pri pranju.
Za lažjo vam bomo v nadaljevanju navedli 10 stvari, katerih ne smete odlagati v naravo oz. spuščati v odtoke, ter kako se teh predmetov znebiti na okolju prijazen način:
Varčne žarnice (CFL) – vsebujejo sicer majhno vrednost živega srebra, vendar nastane problem, ko ljudje množično začno odlagati te žarnice, saj se lahko živo srebro izlije v vodne zaloge. Najbolje je, da te žarnice odnesete v večje centre, kjer imajo zbirne kontejnerje.
Li-ion baterije – po navadi se da te baterije ponovno napolniti in jih lahko najdemo v manjših napravah (npr. mobilnih telefonih). Kemikalije, ki se nahajajo v teh baterijah se lahko izlijejo iz embalaže in prav tako onesnažijo vodo. Zato se je dobro pozanimati, kje v Sloveniji obstajajo zbirni centri za te baterije.
Vse vrste elektronskih naprav so izdelane iz strupenih sestavin, katere niso biološko razgradljive in predstavljajo potencialno grožnjo naravi. Po Sloveniji obstajajo lokalni zbirni centri, ki sprejmejo elektronske naprave.
Avtomobilske tekočine – gorivo, tekočina za čiščenje vetrobranskega stekla, zavorna tekočina, tekočina proti zmrzovanju, olje, akumolator, … vse naštete tekočine onesnažujejo okolje in če pridejo v stik z vodo se stvar še poslabša. Zato se je potrebno pozanimati, kje po Sloveniji se nahajajo centri, kateri to tekočino zbirajo ter na koncu varno reciklirajo.
Barva – vse vrste barve so strupene za okolje. Tudi za te predmete obstajajo zbirni centri po Sloveniji.
Kemikalije za razvijanje fotografij – res je, da je razvijanje fotografij doma skoraj šlo že “iz mode“, vendar ima še vedno mnogo uporabnikov doma kemikalije, katere so ostale. Tudi teh nikakor ne zlivajte v odtoke, ampak jih nesite v zbirni center.
Korozivne kemikalije – te kemikalije so zelo nevarne za okolje in če pridejo v stik s pitno vodo je škoda še toliko večja.
Kemikalije, katere uporabljamo za dom, vrt in travo – pesticidi, insekticidi, itd predstavljajo smrtno grožnjo živalim, ter rastlinam če jih odvržemo v naravo.
Plinske cisterne – v teh cisternah po navadi shranjujemo propan, kateri je hitro vnetljiv. Res pa je, da se propan da relativno hitro reciklirati, zato ne odlašajte z obiskom zbirnega centra v vaši bližini.
Gorljiva čistilna sredstva – tudi tu tvegamo možnost eksplozije, katera škoduje okolju, saj se v ozračje sprostijo nevarni plini.
Vsakdo izmed nas ima doma vsaj enega izmed omenjenih proizvodov. Vendar pa je stvar posameznika, kako se bo tega proizvoda znebil. Vendar pomnite, da vsaka malenkost v prid naravi pomeni boljši jutri.
Dosti ljudi uporablja plastične zavese za prho. Malo pa nas ve, da so te zavese narejene iz strupene PVC (Polivinil klorid) plastike.
Ste v kratkem zamenjali zaveso za prho? Se spomnite tistega močnega vonja po plastiki, ki je prišel iz vrečke, ko ste jo odprli in ste ga zaznali še nekaj tednov po tem, ko ste že namestili in uporabljali novo zaveso? Točno ta vonj po polivinilnem kloridu, je po raziskavah Centra za zdravje in okolje, nevaren za vaše zdravje, saj je stupen.
Med glavnimi izsledki omenjene organizacije so naslednji:
Kar 108 strupenih hitro hlapljivih spojin se z odprtjem vrečke zavese za prhanje sprosti v ozračje. Med prhanjem, pa vlažna in topla klima ta učinek še poveča.
Skupno število vseh hitro hlapljivih spojin je bilo kar 16-krat višje od priporočene vrednosti.
7 kemikalij, katere so se sprostile v zrak je označenih kot nevarnih za zdravje s strani EPA (U.S. Environmental Protection Agency)
Testirane zavese za prhanje pa so poleg omenjenih spojin in kemikalij vsebovale tudi svinec, živo srebro, krom ter kadmij (vsi elementi so zdravju škodljivi).
Strokovnjaki so mnenja, da omenjene hitro hlapljive spojine dražijo oči, nos, ter dihalne poti, povzročajo glavobole, izgubo orientacije, slabost, škodujejo jetrim, ledvicam ter spolnim organom. Škodujejo pa tudi imunskemu sistemu ter centralnemu živčnemu sistemu. Nekatere spojine lahko povzročajo tudi raka (tako živalim, kot tudi ljudem).
Seveda pa ni vse tako črno-belo, saj je na voljo tudi veliko zaves za prhanje, katere ne vsebujejo omenjenih spojin oz PVC-ja. Zato bodite pozorni, ko boste naslednjič kupovali zaveso za prhanje, da na embalaži piše, da le-ta ne vsebuje PVC-ja. Še boljše pa je, da plastične zavese zamenjate za tekstilne, ali če je možno kar za stekleno steno.
Ste morda razmišljali o nakupu organske vzmetnice? Le-te so narejene tako, da naj bi zmanjšale uporabo hitro hlapljivih organskih spojin ter ostalih kemikalij, ki se uporabljajo pri izdelavi navadne vzmetnice.
Navadne vzmetnice vsebujejo nevarne kemikalije, kot so formaldehid, poliuretan, naftne kemikalije in hitro hlapljive organske spojine (ang. VOC) – te kemikalije pa poleg onesnaževanja okolja že pri sami izdelavi in potem ko jih zavržemo, slabo vplivajo tudi na naše zdravje.
Večina navadnih smrtnikov spi na takšni vzmetnici 10 let ali več, ko pa je čas, da se vzmetnico zamenja, pa ugotovimo, da je z recikliranjem takšne vzmetnice veliko problemov, saj prej omenjene spojine nikakor niso biološko razgradljive.
Pri nakupu organske vzmetnice je potrebno paziti na naslednje stvari:
Izdelana mora biti iz organskega (ekološko pridelanega) bombaža
na vzmetnici mora biti uporabljena 100% naravna volna
ne sme vsebovati strupenih ognjevarnih agentov
ne sme biti narejena iz nevarnih kemikalij (formaldehid ter hitro hlapljive organske spojine)
vsebovati mora naravno lateks gumo
vzmeti pa morajo biti narejene iz železa, katerega se da reciklirati.
Torej, če imate namen kupiti novo vzmetnico, je dobro, da je ta biološko razgradljiva, in da ne bo zastrupljevala narave še nekaj naslednjih desetletij, ko boste z njo`opravili´.
Oprah je kot ponavadi, tudi letos nadaljevala s svojo tradicijo osveščanja ljudi o ekoloških problemih. Vsako leto na dan zemlje pripravi posebno zanimivo oddajo, kamor povabi svetovne strokovnjake iz področja ekologije in razpravljajo o določeni tematiki.
Letos so bile tema pogovora smeti in smetišča in kam vsi ti odpadki gredo. Predstavili so tudi kako lahko brez onesnaževanja zraven še prihranimo kar zajetno vsoto denarja, kar je dalo gledalcem še en dodaten razmislek o tem, ali bi bilo pametno začeti malo drugače ravnati z odpadki.
Vsi bi se morali zavedati, kako naša dejanja vplivajo na okolje in primerno odreagirati. Vsak lahko malo pripomore k izboljševanju razmer. Že z enostavnim recikliranjem odpadkov, papirnate namesto plastičnih vrečk, kot se vračamo iz trgovine in ekološka čistila bodo dolgoročno naredila veliko za okolje, če se bo le dovolj ljudi odločilo za to.
Tokrat smo za vas poiskali in opisali 8 stvari, ki jih imate verjetno doma ali v okolici hiše prav vsi, ki se ukvarjate z vrtnarjenjem in kuhanjem in ki jih nikakor ne smete kompostirati …
Listi ter veje črnega oreha – črni oreh sprošča substance, katere so potencialno lahko škodlive rastlinam, prav tako pa lahko te substance sprosti po kompostu, česar pa ne želite.
Premog ter pepel, ki ostane od oglja – tovarne dodajo oglju vrsto kemikalij, katere sprožijo hitri vžig, zato tega ni pametno dajati na kompost.
Mlečni proizvodi – ti proizvodi so hitro kvarljivi, in lahko povzročijo neprijetne vonjave, s tem pa privabljajo različne živali.
Bolne rastline, oz. rastline katerih ste se znebili zaradi zajedalcev – zajedalci so velikokrat trdovratni in lahko škodujejo celemu kompostu, če odvržete takšno rastlino na kompostni kup.
Maščobe – prav tako kot mlečni proizvodi oddajajo neprijetne vonje in provabljajo živali.
Kosti – tudi tu nastane problem zaradi vonjav, saj se prehitro pokvarijo.
Izločki domačih živali – lahko vsebujejo parazite, bakterije, viruse,… nekateri med njimi se lahko prenesejo na vaše rastline.
Ostanki z vrta, ki so prepojeni z kemikalijami/ pesticidi – če želimo postati “eko“ potem je dobro, da zmanjšamo uporabo pesticidov na vrtu. Prav tako ni slabo, če se izogibamo takšnim stvarem, ko se ukvarjamo s kompostiranjem, saj se vse na koncu prenese nazaj v rastline. Kompost je konec koncev odvisen od organizmov, bakterij in črvov, ki razkrajajo kompost. Strupi pa lahko te organizme uničijo.
Geotermalno ogrevanje drastično zmanjša izpuste CO2 v ozračje. Takšno ogrevanje uporablja zemljo kot vir energije, saj ima zemlja nekaj metrov pod površjem konstantno temperaturo – pozimi je zemlja na tej globini bolj topla od ozračja, poleti pa hladnejša.
Tako se preko cevi, ki jih položimo pod zemljo, toplota zemlje prenaša v prostor. Ko je ta enkrat v prostoru, se zbere v zbiralniku, preko katerega se porazdeli s pomočjo sistema za porazdelitev zraka po hiši. V nadaljevanju bomo poskušali opisati pozitivne in negativne razloge za ogrevanje te vrste.
Postavitev toplotne črpalke
Vse te cevi, ki so napeljane pod zemljo niso izdelane na enak način. To pa pomeni, da vsi sistemi ne nudijo enakega izkoristka energije oz. toplote. Pri nekaterih ceveh je problem tudi z vzdrževanjem ter njihovim vplivom na okolje.
Pri sami inštalaciji se uporablja več načinov polaganja teh cevi. (horizontalne zanke, vertikalne zanke in za jezera in ribnike odprte zanke). Najbolj pogosta sta vertikalni in horizontalni način polaganja cevi.
vertikalne se ponavadi uporablja, ko imamo stisko s prostorom (v mestih). Sama inštalacija pomeni, da je potrebno izvrtati globoke luknje, v katere namestimo geotermalne cevi. Glede na globino teh lukenj pa je potrebno paziti, da je kontaminiramo podtalnice.
Horizontalna razporeditev cevi je, če jih postavimo pravilno, okolju prijaznejše.
Sistem cevi za ribnike ali jezera je potrebno potopiti na dno jezera ali ribnika, kar pa lahko potencialno onesnaži vodni ekosistem ter okolico.
Prednosti za okolje
Če je inštalacija geotermalne črpalke ali toplotne črpalke bila izvedena pravilno, potem ima veliko pozitivnih strani. Glede na to, da s takšnim ogrevanjem toplota preide iz zemlje, se zmanjša poraba električne energije. S tem pa se zmanjša tudi učinek tople grede, zaradi manjše vrednosti izpustov. To pa pomeni prihranek tudi na fosilnih gorivih ter samem prevozu le-teh v elektrarne ter manjšo vrednost izliva nafte v morje.
Geotermalne črpalke ohranjajo tudi določeno pozitivno vrednost vlage v prostoru ter glede na to, da ne jemlejo zraka od zunaj, se s tem zmanjša tudi nevarnost za ljudi, kateri trpijo za alergijami.
Ekonomske prednosti
Stroški same inštalacije so seveda dražji (odvisno od ponudnika storitev), vendar pa je to dolgoročna naložba, saj lahko s takšnimi črpalkami letno prihranite od 30 do kar 70% pri računu za ogrevanje.
Modni trendi se spreminjajo zelo hitro, samo materiali nekako ostajajo vedno isti.
Novo revolucijo je začel bambus …
Zadnje čase so na trgu najbolj botrovali materiali izdelani iz raznih vrst mešanic umetnih poliestrov ipd. Ti materiali so najcenejši, ker gre za umetna vlakna, katere je veliko lažje proizvesti. Zaradi nizke cene, so med modnimi privrženci tudi najbolj zaslovele.
Ti umetni materiali pa za naše zdravje niso najbolj primerne. Zaradi umetnih materialov lahko dobimo razne izpuščaje in srbečice, ker naša koža ne diha. Posebno neugodni so umetni materiali za spodnje perilo, ki je največkrat krivec za ženska nožnična vnetja. Naše omare pa so od časa do časa polnile tudi oblačila iz naravnih materialov, kot sta na prvem mestu bombaž in modal, poleti pa tudi lan. Naravni materiali so poskrbeli, da je naša koža prijetno dihala ter človeško vlago vpijala.
Problem pri bombažu pa je, da za njegovo rast uporabljajo preko 1.800 vrst pesticidov in umetnih gnojil, kar seveda v določeni meri tudi vsebuje bombaž katerega nosimo. Bombaž se je najbolje našel v spodnjem perilu in kakšnih preprostih zgornjih majicah. Danes na našem trgu zasledimo tudi ekološki bombaž, katerega pridelujejo brez pesticidov. Torej bi bil bombaž najboljša rešitev.
Novo revolucijo pa je začel bambus. Ali že poznate otroške plenice iz bambusa, nogavice in spodnje perilo? Bambus se je v svetu zelo dobro prijel tržišča in se še bolj uveljavlja. Je bolj mehak na otip kot bombaž. Bambus štejemo v travnate vrste, saj raste kot trava in ne drevo. Je najhitreje rastoča rastlina na svetu, katera za svojo rast ne potrebuje umetnih gnojil. Snov katero vsebuje bambus so znanstveniki poimenovali bamboo-kun, katera bambusu pomaga ščiti pred škodljivci in zajedalci, tako da ne potrebuje pesticidov. Bambus je torej ekološki, prav tako oblačila ki jih nosimo.
Lansko leto smo prvič na našem tržišču zasledili ekološko perilo izdelano iz bambusa Slovenskega proizvajalca, podjetja ZUJA. Perilo ni barvano in ga dobite v njegovi naravni bež barvi. Za nameček ima bambus tudi naravne funkcije. Posebej je primerno za alergike in ženske, saj je antibakterijski in sterilen. Redno nošenje perila izdelanega iz bambusa pa ženskam pripomore k manjšemu številu nožničnih vnetij. Po bambusu radi posegajo tudi športniki in poslovneži, saj je termo regulator, kar pripomore, da vas poleti hladi, pozimi pa greje. Torej imamo sedaj »eko« material bambus, ki je prijetnejši od bombaža z naravnimi funkcijami. Kaj več torej še potrebujemo?
Zelena, gosta trata je rezultat več dejavnikov, med njimi pa je zalivanje eden najpomembnejših. Številni lastniki vrtov se sprašujejo, koliko vode je dovolj, kako pogosto naj zalivajo in kdaj je najboljši čas za to. Pravilno zalivanje ni samo stvar količine vode, temveč tudi časa, tehnike in prilagajanja vremenskim razmeram.
Preveč zalivanja povzroči gnitje korenin in razrast mahu, premalo pa rjave madeže, suhost in občutljivost na bolezni. Zato je pomembno razumeti potrebe vaše trate, vrsto tal in pogoje, v katerih raste.
Zakaj je zalivanje tako pomembno?
Voda je življenjska sila trate. Brez nje se korenine ne razvijajo, fotosinteza se upočasni, in trava postane ranljiva. Pravilno zalivanje spodbuja:
Močan in globok koreninski sistem,
Boljšo odpornost proti suši in vročini,
Manjšo potrebo po gnojilih,
Enakomernejšo in gostejšo rast.
Pomanjkanje vode se ne pokaže takoj, a učinki se sčasoma odražajo v slabši barvi, tanjši preprogi in povečani občutljivosti na bolezni in mah.
To pa terja tudi davek, ki se odraža na do 50% večji porabi vode skozi sezono zalivanja zelenic.
Nekateri imamo napačno predstavo, da je travo potrebno namakati. Vendar je dovolj, da travo že samo zalijemo. Z samim namakanjem trave škodujemo korenimam, da bi zrasle globlje v zemljo s čimer lahko preprečimo možnost osušitve ter razne bolezni trave.
Koliko vode potrebuje trata?
Povprečna trata potrebuje med 2,5 in 4 cm vode na teden, vključno z dežjem. Natančna količina je odvisna od:
Vrste trave (nekatere sorte so bolj sušoljubne),
Tipa tal (peščena tla hitreje izgubijo vlago),
Temperature in vetrovnosti,
Senčnih ali sončnih leg.
Kako izmeriti? Postavite prazno pločevinko ali merilni lonček na trato – zalivajte, dokler ne dosežete želene višine vode. Tako boste vedeli, koliko vode resnično prejme trata.
Kdaj je najboljši čas za zalivanje?
Najboljši čas za zalivanje vrta zgodaj zjutraj (do najkasneje 10 ure dopoldan) ali zvečer (od 18 ure naprej) , saj s tem zmanjšamo vrednost izhlapevanja. Vseeno pa strokovnjaki priporočajo, zalivanje trave zgodaj zjutraj (od 5 do 9 ure), saj lahko večerno zalivanje povzroči razne bolezni trave, saj vlaga ne izhlapi in se zato naredijo popolni pogoji za razvoj travnih bolezni. Tako bo zemlja vlažna dalj časa, vi pa boste pripomogli k varčevanju z vodo.
Zalivanje ob pravem času bistveno zmanjša izgube zaradi izhlapevanja in preprečuje razvoj bolezni. Najboljši čas je:
Zjutraj (med 5. in 9. uro):
Tla so še hladna.
Manjša izguba vlage.
Trava ima čas, da se posuši – manj glivičnih bolezni.
Zvečer (po 18. uri):
Sprejemljivo, če je zrak suh.
Če je vlažno, lahko vodi v razrast plesni.
Opoldne:
Izogibajte se – voda hitro izhlapi in lahko poškoduje trato.
Kako pogosto naj zalivam zelenico?
Frekvenca zalivanja je odvisna od vremena, vrste tal in starosti trate. Osnovno pravilo je:
1–2x na teden, a globoko!
Bolje redkeje, a obilno, kot pogosto in površinsko.
Poleti morda vsakih 3–4 dni, spomladi in jeseni manj.
Simptomi pomanjkanja vode:
Listi trave se začnejo zvijati navznoter.
Trava ob pritisku s stopalom ostane sploščena.
Površina je suha, prašna, trda.
Orodja in metode za učinkovito zalivanje
Za pravilno zalivanje so vam na voljo številna orodja in pripomočki. Pomembno je, da voda pride do korenin – ne ostane le na površju.
1. Razpršilniki in zalivalci
Premični razpršilci so odlični za večje površine.
Nastavljivi modeli omogočajo enakomerno pokritost.
2. Kapljični sistemi
Idealni za manjše površine ali robne pasove.
Varčni z vodo – počasno, a globoko zalivanje.
3. Ročno zalivanje
Uporabno za manjše trate ali lokalne madeže.
Pazite, da zalivate enakomerno in temeljito.
Napake, ki jih je treba preprečiti
Zalivanje je lahko škodljivo, če ni pravilno. Najpogostejše napake:
Pogosto, a plitvo zalivanje – spodbuja plitve korenine.
Zalivanje sredi dneva – velika izguba vode.
Zalivanje prepozno zvečer – tveganje za glivične bolezni.
Neenakomerno zalivanje – suha in premočena območja.
Če so tla zbita, priporočamo prezračevanje trave spomladi ali jeseni – izboljša vpojnost in kroženje zraka.
Ekološki in pametni nasveti za zalivanje
Tudi brez nepotrebnega trošenja vode lahko dosežete čudovito trato:
Zbiranje deževnice: uporabite sode in cevi za zbiranje padavin.
Veliko je dobrih razlogov, zakaj bi moral vsakdo izmed nas posaditi kakšno drevo.
Podajamo vam 10 glavnih razlogov, ki vas bodo morda prepričali, da boste v bližnji prihodnosti posadili kakšno drevo:
Drevesa so veliki zeleni filtri, kateri pomagajo filtrirati onesnažen zrak iz izpuhov, domov, tovarn itd. S tem pa pripomorejo k zmanjševanju ozonske luknje.
Drevesa lahko dvignejo ceno parcele za kar 20%!
Drevesa filtrirajo tudi vodo in jo tako čistijo.
Če imate parcelo na erozivni podlagi, pripomorejo drevesa k temu, da zmanjšajo možnost te erozije oz zdrse zemlje.
Že samo eno mlado drevo je enakovredno klimatski napravi, katera bi hladila 10 sob in delovala 20 ur na dan!
Eno veliko drevo na zahodni strani vašega doma vam bo prihranilo 12% na vašen računu za energijo. Več dreves, ki mečejo senco skozi okna, pa vam lahko prihrani kar 50% pri računih za elektriko , saj vam ne bo potrebno prižgati klimatske naprave.
Drevesa nudijo zavetje, hrano ter dom manjšim živalim.
Sama prisotnost dreves, dokazano zmanjšuje nivo stresa že v roku petih minut, prav tako pa znižuje krvni tlak ter napetost v mišicah. (vir: Dr. Roger Ulrich, Texas A&M University)
Če bi nasadili več dreves ob cestah bi letno zmanjšali več ton ogljikovega dioksida.
1 hektar gozda dokazano vpije tudi šest ton ogljikovega dioksida in odda 4 tone čistega kisika.
Zato ni razloga, da ne bi posadili vašega drevesa že danes!