Super hrana z domačega vrta

    V zadnjem obdobju lahko zasledimo veliko prispevkov na temo super hrane. Vendar pa superhrana k nam ne prihaja izključno iz eksotičnih in oddaljenih krajev, temveč je lahko tudi sestavni del našega vrta. Predvsem nekatera zelenjava, ki jo sejemo zgodaj spomladi in jo tudi med prvimi uživamo, vsebuje veliko vitaminov in mineralov. S tem, da to pridelamo na svojem vrtu, pa dobro vplivamo tudi na podnebje, saj tako živilo ni prepotovalo pol sveta, da bi ga lahko mi zaužili. Med spomladansko super hrano tako vsekakor sodijo vrtnine, kot so: beluši, špinača, šalotko, redkvica, rukola, bob, grah, artičoka in prav gotovo še kakšna.

    Šparglji ali beluši

    Beluši ali šparglji

    Beluši ali šparglji so sestavljeni kar iz 92 % vode, vendar pa vsebujejo veliko provitamina A, vitaminov skupine B, vitamin C ter E, od mineralov pa največ kalija nekaj železa, fosforja in kalcija. Sejemo/sadimo jih na rodovitna tla z nevtralnim do bazičnem pH-jem, kjer voda ne zastaja. Poznamo zelene in beljenje šparglje. Če hočemo zelene šparglje, jih sejemo ali sadimo v plitve jarke in jih režemo, ko so poganjki dolgi približno 20 cm. To je v maju in začetku junija. Če želimo pridelati beljen špargelj, v tretjem letu oblikujemo grebene, ker to leto pobiramo prvi pridelek. Tako prisilimo poganjke, da rastejo skozi prst brez svetlobe, zato ostanejo bledi (brez zelenila). Greben naj bi bil visok približno 25 cm in zgoraj širok 30 cm.

    Bob

    Bob je vrtnina, ki jo lahko sadimo že konec februarja. Pridelek pa lahko pobiramo že od junija dalje, saj njegova vegetacija traja od 120 do 150 dni. Pri bobu lahko uživamo tako njegove stroke kot tudi sveže in posušeno zrnje. Na naš vrt (poleg tega, da je ena prvih vrtnin) sodi tudi zato, ker so njegova zrna bogata z minerali, kot so fosfor, kalcij, železo ter vitamini (predvsem iz skupine B).
    Prednost boba je tudi v tem, da je prav tako primeren za pridelavo na manj pripravljenih in slabših tleh, a lahko pričakujemo večji pridelek, če tla dobro pripravimo.

    PREBERITE TUDI:  Do svojega ingverja v domačem lončku

    Šalotka

    Šalotka

    Na prvi pogled spominja na čebulo, vendar se od nje loči po tem, da je manjša ter da namesto ene velike čebule oblikuje več manjših čebulic. Za svežo porabo jo lahko pobiramo že spomladi. Po zdravilnih lastnostih je šalotka zelo podobna čebuli, tudi po okusu, le da je nekoliko bolj sladka.

    Špinača

    Tudi špinača je eno izmed super živil z našega vrta, saj je dober vir vitamina C in drugih vitaminov ter mineralov, ki krepijo naš imunski sistem. Tudi za njo je pomlad tisto obdobje, ko najbolje raste, saj je to rastlina, ki za dober pridelke pričakuje tople dneve in hladne noči.

    Redkvica

    Redkvica

    Na prosto redkvico lahko posejemo že od sredine februarja naprej, če nam le vremenske razmere dopuščajo. Lahko pa jo posejemo v toplo gredo ali pod tunele, če smo doma iz hladnejših krajev. Sejemo jo lahko pravzaprav skoraj vse leto, od sredine februarja pa do sredine septembra. Pridelujemo jo zaradi podolgovatih, okroglih ali srednje podolgovatih korenov. Barva korenov je lahko rdeča, belo-rdeča, bela in rumena. Barva in oblika korenov je odvisna od sorte. Poleti ima zelo kratko rastno dobo in zato zelo hitro pridemo do sočnih korenov, ki si jih lahko privoščimo kar med piknikom ali na sprehodu po vrtu. Med poletjem je rastna doba redkvice namreč samo 20‒25 dni. Redkvica je sicer zelo hranljiva in vsebuje veliko vitamina C. Ne pozabimo, da so okusni tudi mladi listi, ki ravno tako vsebujejo veliko vitamina C. Zato priporočamo, da jih dodajate v vaš zeliščni napitek.

    Rukola

    Tudi rukolo lahko na svojem vrtu nabiramo vse od maja pa do oktobra. Jemo jo samostojno kot solato ali pa jo dodamo juham, rižotam, testeninam oziroma kot dodatek k picam, jedem z žara ali sirom. Rukola vsebuje veliko beljakovin ter tudi kalcija, železa, magnezija ter fosforja. Od vitaminov lahko zasledimo vitamine B kompleksa, vitamin A, K in C. Predvsem zaradi vsebnosti vitamina C priporočamo, da rukolo po obiranju hitro porabite. Vsebnost vitamina C se namreč po obiranju hitro zmanjšuje.

    PREBERITE TUDI:  Naredite svoja domača gnojila in škropiva za vrt

    Grah

    Od marca do junija je čas tudi za grah. Semena posejemo 3 cm globoko v skupinah, da se kasneje rastline med seboj podpirajo. Seme kali 8‒10 dni. Posamezna semena naj bodo okrog 7 cm narazen. Lahko pa sadimo vsako seme posebej v tem primeru pa naredimo plitev jarek in semena damo 5 cm narazen. Med posameznimi jarki pa naj bo nekje od 60 do 90 cm prostora odvisno od sorte. Ko se rastline zrastejo do te mere, da izraščajo vitice, jim postavimo oporo.
    V naš izbor super živil z domačega vrta, se je grah uvrstil zaradi dejstva, da vsebuje veliko vitamina C ter vitamina B1, ki je znan tudi kot vitamin, ki poveča dobro razpoloženje. Vsebuje pa tudi veliko kalcija, magnezija, železa in drugih mineralov. Deluje pomlajujoče in pospešuje rast celic, pri športu učinkuje anabolično (povečuje mišično maso), krepi živčni sistem in pospešuje presnovo, krepi lase in vezivna tkiva ter izboljšuje vid, znižuje količino holesterola in maščob v krvi ter razstruplja organizem.

    Artičoka

    Artičoka

    Artičoka je rastlina, ki zraste do 2 metra visoko. Njeni listi so veliki in lahko zrastejo do 70 cm. Je pa res, da je to dvoletna rastlina in bomo letos spomladi pobirali pridelek rastlin, ki smo jih sejali lani. Na vrhu rastlin zrastejo cvetne glavice, ki jih uporabimo v kulinarične namene. Lahko jo jeste samo ali pa jo dodate raznim jedem. Za artičoko je značilno, da vsebuje veliko inulina in probiotikov, zaradi česar vzpodbuja razvoj koristnih bakterij v našem črevesju.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte