0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaStrupene snovi v hrani in okolju

Strupene snovi v hrani in okolju

MORDA VAS ZANIMA

Nekatere strupene snovi so bile pred leti zakonsko prepovedane ali omejene (na primer PCB-ji), a smo jim še vedno izpostavljeni, predvsem zato, ker v naravi težko razpadejo. Tudi svinca, ki nas je dolgo obremenjeval kot sestavina bencina, se še nismo znebili.  Z neosvinčenim bencinom smo pridobili novo težavo: benzen, ki je dokazano rakotvoren. Prepovedani so nekateri pesticidi, a so jih že nadomestili novi, ravno tako ali še bolj strupeni. Številnim snovem bodo torej škodljivost morda dokazali šele v prihodnosti, nekatere pa nam tudi po prepovedi še vedno zastrupljajo življenje.

- Oglas -

Med novejše strupene snovi sodijo polibromirani bifenil etri, ki so prisotni kot zaviralci gorenja v električnih in elektronskih napravah in žicah. Ko se naprave segrevajo, te strupene snovi hlapijo. Delci se v okolico izločajo tudi z obrabljanjem oziroma drgnjenjem in se vežejo na prah, ki ga vdihavamo. Te snovi slabo vplivajo predvsem na človekov hormonski in imunski sistem. Večji delci prahu se zadržijo na nosni sluznici, medtem ko manjši pridejo v kri in se raznesejo po telesu. Zdaj jih že povezujejo z nastankom srčno-žilnih bolezni.

V Sloveniji je zrak močno onesnažen s prašnimi delci tudi zunaj hišnih sten. K temu ne pripomore le industrija, sežigalnice odpadkov (težke kovine na primer ostanejo v pepelu), temveč tudi mi sami s kurjenjem vej, listja in raznovrstnih odpadkov na svojih vrtovih. Asist. mag. Lucija Perharič, dr. med., toksikologinja z Inštituta za varovanje zdravja, ocenjuje, da lahko prašni delci vežejo nase 173 različnih vrst kemikalij, tudi težkih kovin. Pravi, da največ škodljivih kemikalij dejansko vdihnemo, in sicer kot snovi, ki hlapijo, ali snovi, ki se prenašajo s prahom.

Steklenička za dojenčka
Sestavine iz polikarbonatne plastike in epoksi smol (na primer bisfenol A) se izplavljajo iz poškodovanih plastičnih posod, skled, posodic za shranjevanje, pribora, stekleničk za dojenčke, …

Strupi, ki jih vdihujemo

Izpuhi: še vedno prihaja največja množica strupenih snovi, ki jih vsak dan vdihavamo, iz avtomobilskih izpuhov. Več kot 100 jih je. Učinki nekaterih sploh še niso raziskani, a med najnevarnejše uvrščajo benzen. Benzen je tudi v premogovem katranu. V telesu uničuje krvne celice in je rakotvoren.
Škodljivi hlapi lepil, barv in lakov se sproščajo iz notranjosti novih avtomobilov, novih kosov pohištva, preprog, sedežnih garnitur, oblačil (predvsem nova športna oblačila so pogosto prepojena s fungicidi, da ne plesnijo), dišečih svečk, osvežilcev zraka in raznih razpršil, sproščajo se pri pečenju na olju in žaru, pri uporabi čistil, praškov in belil. Celo iz papirja se sproščajo strupene snovi, ki jih uporabljajo za beljenje.
Toksini plesni ne prihajajo le z vlažnih zidov, ampak so tudi na prostem. Na deželi jih najdemo v silosih, kjer neustrezno hranijo krmo.
Teflon. Vdihavanje hlapov, ki se sproščajo iz poškodovane teflonske posode, lahko povzroči tako imenovano vročico polimernih hlapov (gripi podobna bolezen). Zato je pomembno, da prazne teflonske posode nikoli ne segrevamo dlje od treh minut.
Kovine. Živemu srebru smo izpostavljeni, če se nam razbije varčna žarnica, ko nam odstranjujejo amalgamsko zalivko iz zoba ali če ga vdihnemo z vetrom. Veliko strupenih snovi, tudi težkih kovin (kadmij, baker, arzen), je v cigaretnem dimu.
Policiklični aromatski ogljikovodiki se sproščajo pri pečenju mesa na oglenem žaru. Med pečenjem sok iz mesa kaplja na vroče oglje, sestavine soka razpadejo in se spremenijo.

- Oglas -

Strupi, ki jih zaužijemo s hrano

Strupene snovi, ki jih zaužijemo s hrano, pridejo v telo:

  1. zaradi poškodovane embalaže: pločevinke, tetrapak, tesnila na pokrovčkih za stekleno embalažo in za kozarce za vlaganje in plastika.
  2. zaradi procesnega postopka pri industrijski predelavi hrane,
  3. s strojev ali posode (nikelj, krom), ki jo uporabljamo pri kuhi. V kovinskih posodah naj hrana ne bi stala več kot dve uri, sicer se kovine lahko izlužijo v hrano. Teflonska prevleka posod ne sme imeti razpok ali se luščiti. Pazljivi moramo biti tudi s plastičnimi posodami.
  4. s samimi živili lahko zaužijemo pesticide, aditive, ostanke veterinarskih zdravil, ostanke črnil, ki so namenjena za tiskanje na embalažo za živila, dioksin, poliklorirane bifenile (PCB-ji so še vedno prisotni v mesu, ribah in ribjem olju) in strupene naravne snovi, na primer plesni, ki se jim skoraj težko izognemo na suhem sadju, oreščkih, čokoladi, kavi, začimbah in kosmičih.

V »stekleničkah« za dojenčke

V porastu so nekatere škodljive snovi, ki jih uporabljajo pri proizvodnji plastičnih mas. Sestavine iz polikarbonatne plastike in epoksi smol (na primer bisfenol A) se izplavljajo iz poškodovanih plastičnih posod, skled, posodic za shranjevanje, pribora, stekleničk za dojenčke, prevlek, ki so na notranji strani pločevink s hrano in pijačo ter rezervoarjih za vodo in vinskih sodih. Gre za snovi, ki povzročajo motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem, povečujejo tveganje za srčne bolezni, vplivajo na učenje in spomin ter pojavnost raka dojk.

Posodo iz plastike zato pri čiščenju ne drgnemo intenzivno in ne uporabljamo grobih detergentov, ker bi povzročili majhne poškodbe, iz katerih te snovi prehajajo v hrano. Izdelke iz polikarbonatne plastike ali epoksi smol prepoznamo po, običajno spodaj, vtisnjenem trikotniku in številki. Če so v trikotniku številke 2, 4, 5 ali pa črke HDP, HPDE, LPDE, PP, je plastika, kot zatrjujejo poznavalci, varna. Kljub temu visokim temperaturam raje ne izpostavljajmo nobene posode iz plastike. Najvarnejša je uporaba steklenih posod, pove toksikologinja asist. mag. Lucija Perharič, dr. med.

Težke ribe

Težke kovine (kadmij, arzen, svinec, živo srebro) najdemo v vodi in zemlji. Kopičijo se predvsem v ribah in morskih sadežih. Ribe lahko nakopičijo do 100.000-krat več živega srebra, kot ga je v vodi, ki jih obdaja (tako v morski vodi kot v jezerih in rekah). Nekaj živega srebra ljudje prejmemo s cepivi, zdravili za odvajanje vode (diuretiki), pesticidi, imamo ga tudi v amalgamskih zalivkah. Neorgansko živo srebro se v vodnem okolju spremeni v organsko obliko, ko prehaja najprej v plankton, ki ga pojedo majhne ribe in nato le-te večje. Živo srebro se s prehrano v človekovem telesu popolnoma vsrka. Čez nekaj časa se ga sicer nekaj izloči, vendar ga do 15 odstotkov ostane v telesu. Škodljivo vpliva na osrednje živčevje (poškoduje možgane) in obrobno živčevje, kjer se učinki kažejo kot glavobol, izguba spomina in teka, depresija, vnetje dlesni, mravljinčenje v prstih rok in nog. Poleg tega vpliva na srce in ožilje, imunski sistem in spolne organe. Ker se živo srebro v telesu kopiči, je treba upoštevati tudi majhne količine, ki smo jim morda izpostavljeni.

- Oglas -
meso na žaru
Pri peki na oglenem žaru se spremenijo tudi sestavine v mesu. Tako pripravljeno meso vsebuje strupene snovi (na primer benzo(a)piren, rakotvorno snov, ki je tudi v cigaretnem dimu), ki lahko povzročijo spremembe v jetrih.

Stari zastrupljevalec

Z ribami, mesom, vodo in s kozmetičnimi izdelki pride v telo tudi arzen. Maja 2009 so ga na primer našli v pudru za telo iz Italije. Arzen in njegove spojine uporabljajo tudi v škropivih za sadno drevje, insekticidih, herbicidih, strupih za podgane, sredstvih za zaščito lesa, pri izdelavi stekla ter v industriji električnih prevodnikov. Nahaja se tudi v podtalnici. Arzen ima pri akutni zastrupitvi škodljive učinke na prebavne organe (slabost, bruhanje, krvava driska), imunski sistem, srce (nizek krvni tlak, srčno popuščanje) in možgane (glavobol, slabost, krči) ter je rakotvoren. Pri kronični zastrupitvi, ko smo izpostavljeni manjšim odmerkom skozi dlje časa, se pojavi izguba las, rdečica, okvare živcev rok in nog, povečana obarvanost (pigmentacija) kože ter različne oblike raka (pljučni, kožni).

Draga naložba

Čeprav svinec pogosto povezujemo z bencinom iz preteklosti, ko smo še uporabljali osvinčeni bencin, je še vedno prisoten v našem okolju, kamor se je dolga leta odlagal. Lahko je v vodi hrani in zraku, v nekaterih kozmetičnih sredstvih in zeliščnih pripravkih. Svinec je tudi na primer v kristalnih kozarcih, iz katerih pijemo drage pijače, v glazurah keramičnih posod, kot barvilo v kozmetičnih izdelkih (na primer ličilih za ustnice).

Na količino svinca, ki prehaja iz želodca v kri, zelo vpliva čas od zadnjega obroka, ki smo ga zaužili. Če imamo poln želodec, se bo vsrkala le majhna količina (okoli šest odstotkov) svinca in pri praznem želodcu kar 60 do 80 odstotkov.

Svinec se nalaga v kosteh, kjer ostane zelo dolgo. Dolgotrajna izpostavljenost škodljivo vpliva na živčevje (motnje učenja in vedenja, sluha, šibkost prstov), povzroča slabokrvnost, visok krvni tlak in poškodbe ledvic. Ker je zastrupljena oseba utrujena, apatična, slabokrvna in ima slabo prebavo, lahko učinke pomotoma pripišejo kakšni drugi bolezni.

Neuničljivi uničevalec

Med najbolj strupene umetne kemikalije, ki je je v zadnjem času tudi veliko v našem okolju, sodi dioksin. Lahko ga vdihavamo ali zaužijemo. Dioksin nastane kot stranski proizvod pri različnih kemičnih reakcijah, na primer pri gorenju dreves, lesa, plastičnih mas, motornih olj, gum, sežiganju raznovrstnih odpadkov, nastaja pri izgorevanju dizelskega goriva, pri proizvodnji herbicidov in pesticidov…
V naravi je neuničljiv, razgradi se le pri temperaturah, večjih od 2.000 stopinj Celzija. V telesu se zadržuje dolgo. Uničuje vse organe v človeškem telesu, zmanjša učinkovitost imunskega sistema, vpliva na hormonsko ravnovesje in je rakotvoren. Uživamo ga lahko tudi z mesom, ker se kopiči v živalskih maščobah.

Nevarno kopičenje

Ribe
Težke kovine (kadmij, arzen, svinec, živo srebro) najdemo v vodi in zemlji. Kopičijo se predvsem v ribah in morskih sadežih.

Vpliv strupenih snovi na telo se sešteva in tako prihaja do najrazličnejših težav. Strupene snovi, ki jih vdihnemo, gredo neposredno v kri, torej se za kratek čas izognejo predelavi in razstrupljanju v jetrih. Zaužite snovi pa jetra prej predelajo, a seveda le, če strupov ni preveč oziroma jim nismo izpostavljeni prepogosto. Prim. Marija Jamšek, dr. med., iz Centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pove, da je tveganje za zdravje odvisno od vrste snovi (strupenosti, škodljivosti) in izpostavljenosti (trajanja in količine). Določene snovi povzročajo kontaktne poškodbe kože, sluznice, dihal in prebavil. Lahko učinkujejo tako, da poškodujejo le posamezne organe ali pa vplivajo na celotno telo. Med slednje sodi ogljikov monoksid, ki ne draži kože, oči ali sluznice dihal, nima vonja in ne okusa, a je smrtno nevaren strup. Določene snovi imajo škodljive učinke na plod (so teratogene), so mutagene (spreminjajo DNK zapise v naših celicah, kar lahko vodi v rakave spremembe) ali rakotvorne.

Tempirane bombe

Nekatere strupene snovi se iz telesa sčasoma izločijo, nekatere ostanejo. Izločajo se skozi ledvice, z žolčem, blatom, znojem in izdihanim zrakom, tudi z dojenjem. A številne se kopičijo v kostnem mozgu in osrednjem živčevju ter odlagajo v maščobah (predvsem PCB-ji, dioksini, zaviralci gorenja). Težava nastane, ko človek maščobe začne izgubljati, na primer pri hujšanju, in se te snovi ponovno sprostijo v krvni obtok.
Ne glede na ocene tveganja in obširne raziskave o še varnih odmerkih je vse možne neželene dogodke in učinke nemogoče predvideti. Zato upoštevajmo vsaj tisto, kar vemo, in se izognimo snovem, za katere vemo, da so škodljive, svetuje toksikologinja Lucija Perharič, dr. med., (nekaj nasvetov glede tega lahko preberete v okvirju) in obenem svetuje tudi hrano, ki ščiti jetra in pomaga pri razstrupljanju. V telesu so naravno prisotni encimi, ki strupene snovi predelajo ali razstrupijo. Telo jih lahko izdela samo. Spojine, ki obnavljajo nujno potrebne jetrne encime, so iz sulfhidrilne skupine – to sta aminokislini cistein in metionin. Najdemo jih tako v hrani živalskega (mleko in mlečni izdelki, jajca, perutnina) kot rastlinskega izvora (rdeča paprika, čebula, česen, brokoli, oves).
Vedno mora biti na razpolago dovolj kalorij, kajti če se zaloge ogljikovih hidratov in maščob porabijo, se presnova spremeni in nastajajo jetrni ketoni. Jetra se zamastijo in ne morejo več učinkovito opravljati razstrupljevalne vloge.

Počistimo dom

Prim. Marija Jamšek, dr. med., opozarja, da trenutno najnevarnejše kemikalije (sredstva za čiščenje odtokov in stranišč) še vedno prodajajo v trgovinah (sicer imajo tako imenovana  varna zapirala, a so jih tudi triletni otroci že odprli). Opozarja, da strupenih kemikalij, ki imajo varnostna zapirala in oznako za zdravju škodljivo snov, v gospodinjstvu ne smemo uporabljati, jedke snovi pa glede na zakonodajo lahko. »Je za otroka požirek strupene snovi bolj nevaren od požirka koncentriranega luga, ki ga dobimo v samopostrežni trgovini?« se sprašuje strokovnjakinja.
Izpostavljeni smo veliko strupenim snovem, na katere nimamo vpliva, a veliko je takih, ki bi jih sami lahko omejili ali se jim izognili. Varen dom lahko naredimo že s tem, če pazimo, kaj vanj prinesemo, zaključi prim. Jamškova.

Velike pojedo veliko

Koliko živega srebra bo riba nakopičila, je odvisno od njene starosti oziroma od tega, kako dolgo je bila v vodi in v katerih vodah in morjih. Največ živega srebra se nakopiči v večjih ribah na koncu prehranjevalne verige (tuna, orada, zobatec, mečarica, delfini, kiti, tudi sladkovodne ščuke). Manj ga vsebujejo sardele, skuše, oslič, brancin in podobni.
Večja onesnaženost z živim srebrom je na severni polobli (Kitajska, Japonska, ZDA, Aljaska, Kanada, Rusija in Evropa). Čeprav je v Evropi onesnaženje največje v Skandinaviji, je tudi v Sredozemskem morju naravno prisotnega veliko živega srebra. Z vodami se ga veliko odplavlja tudi iz naše Idrije v Tržaški zaliv. Sredozemske ribe torej vsebujejo več živega srebra kot na primer tihooceanske.

Vonj po novem

Poglejmo nekaj ukrepov, kako lahko doma omejimo izpostavljenost nevarnim snovem.

  • Prostori v stanovanju naj bodo čim bolje prezračeni in prazni.
  • Prisotnih naj bo čim manj stvari, na katerih se nabira prah. Redno brisanje prahu z mokro krpo je nujno.
  • Kupujmo čim manj novih stvari, stare so namreč bolj varne, saj so nevarni hlapi strupenih snovi že izhlapeli.
  • Operimo vsako novo kupljeno oblačilo.
  • Ugašajmo električne naprave.
  • Redno odnašajmo odpadke.
  • Zmanjšajmo uporabo plastike.
  • Zavrzimo vso poškodovano posodo.
  • Uporabljajmo čim manj agresivna čistila, tudi kis lahko temeljito očisti marsikaj.
  • Če pa le imate možnost, ob hiši zasadite drevesa, predvsem lipo ali brin, ki s svojimi eteričnimi olji razkužujeta zrak.

Sicer pa manj stvari bomo imeli, manj bo odpadkov in manj bo onesnaževanja.

Strupi doma
Škodljivi hlapi se sproščajo tudi iz novih kosov pohištva, preprog, dišečih svečk, osvežilcev zraka, raznih razpršil in čistil.

Za boljše razstrupljanje

Za čim boljše razstrupljevalne sposobnosti jeter mnogi avtorji svetujejo izogibanje hrani iz bele moke, hitri in cvrti hrani, belemu sladkorju, belemu ali črnemu popru, živalskim maščobam (ne le iz mesa, temveč tudi iz smetane, margarine, masla, mastnih sirov), alkoholu, cigaretam, kavi, nepotrebnim zdravilom (več podobnih zdravil za isto bolezen) in ostalim drogam.

Na jetra dobro vpliva enostavna, čim manj predelana hrana, hrana z veliko antioksidanti, kalijem, vitamini: A, B, K ter cinkom. Med sadjem in zelenjavo priporočajo banane, grozdje, slive, mandlje, bučna semena, korenček, cikorijo, regrat, zeleno, beluše ali šparglje, ingver, limone, rdečo peso, nebrušen riž iz celega zrna, proso, ajdo, čim več temno zelene zelenjave, koprive in čemaž (divji česen). Priporočljiva so hladno stiskana rastlinska olja, ki jih pri pripravi obroka ne izpostavljamo visokim temperaturam. Koristna naj bi bila tudi koencim Q 10 in rastlinski klorofil.

NAJNOVEJŠE