Zgornjesavska dolina – tudi Dolina ali Gornjesavska dolina – je ena najlepših alpskih dolin. Leži na skrajnem severozahodu Slovenije, tik ob tromeji z Avstrijo in Italijo. Na izrazitejših, rodovitnejših in zaradi prisojne lege tudi podnebno sorazmerno ugodnejših vršajih na karavanški strani je nastalo 10 naselij. Zaradi gorske klime in omejene površine za kmetijstvo je bila Dolina pozno poseljena; najstarejša naselja so nastala šele v 11. stoletju. Njeno upravno središče je Kranjska Gora.

Začnimo pogovor pri trenutno najbolj aktualni temi: kaj bi spremenili, izboljšali, če bi se znova znašli v vlogi gostitelja Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2023? 

Kot gostitelji smo bili v občini Kranjska Gora zadovoljni z obiskom in tudi s samo izvedbo prireditve. Prireditev je bila izvedena profesionalno, pohvalili so jo tako domači in tuji tekmovalci, njihovi spremljevalci, pa tudi drugi obiskovalci.

Veliko očitkov je letelo na cene nastanitev in gostinske ponudbe, vendar občina nima vpliva na poslovne odločitve sobodajalcev, hotelirjev in gostincev oziroma gospodarskih subjektov.

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je za nami in prepričana sem, da smo se izkazali kot dobri gostitelji, zagotovo pa smo se vsi tudi veliko naučili.

Kako je z mobilnostjo v vaši občini med dogodki in na vrhuncu turistične destinacije, še posebej znotraj Triglavskega narodnega parka? Kako zelena je? Je ideja o ponovni vzpostavitvi železnice dokončno zamrla?  

V času velikih prireditev, kot sta Pokal Vitranc in Planica, je prevoz na prireditveni prostor organiziran z javnimi prevoznimi sredstvi, tako da avtomobili v veliki meri parkirajo na velikem parkirnem prostoru pred Kranjsko Goro. Organizator poskrbi za prevoze gledalcev oziroma navijačev. Planiška prireditev je sploh poznana po tem, da so organizirani javni prevozi že od železniške postaje na Jesenicah do Planice, letos pa obiskovalce aktivno pozivajo tudi h »car sharingu«.

Občina Kranjska Gora si že od samega začetka prizadeva, da bi umirili promet v alpske doline in prek gorskega prelaza Vršič. V sodelovanju z občino Bovec je tako leta 1996 uvedla subvencioniranje avtobusne vozovnice na relaciji Ljubljana–Kranjska Gora–Bovec in urejanje prometa na gorskem prelazu Vršič. Sodelovanje smo v zadnjih letih le nadgradili, in sicer sofinanciramo redno avtobusno linijo na relaciji Ljubljana–Kranjska Gora–Bovec, tako da avtobus vozi tudi meseca junija in septembra. Financiramo pa tudi avtobusno linijo na relaciji Kranjska Gora–Trbiž–Bovec.

Na območju občine Kranjska Gora v zimskem času vozi »ski bus«, v poletnem času pa »shuttle bus«, in sicer na relaciji Rateče–Mojstrana.

Leta 2022 so bili prvič organizirani tudi javni prevozi na liniji Mojstrana–Vrata, leta 2023 pa se na državnem ravni dogovarjamo za vzpostavitev novega prometnega režima tako v dolino Vrata kot tudi prek gorskega prelaza Vršič.

Kaj pomeni za vašo občino »Kakovostno življenje v Alpah za vse«? 

Kakovostno življenje za vse pomeni, da bodo obiskovalci v sožitju z lokalnim prebivalstvom: obiskovalci bodo spoštovali kulturo lokalnega okolja, običaje in naravo ter se bodo v naših krajih počutili dobrodošle.  

V katere trajnostne projekte na katerih področjih vse je vključena vaša občina? 

Turizem občine Kranjska Gora je vključen v Zeleno shemo turizma. Prav tako sodelujemo v projektu Manj plastike, več trajnosti.

V sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom smo izvedli projekt Usmerjanje obiska v dolino Vrata. Letos pa smo kot partner pristopili k skupnemu Interregovem projektu, ki tudi naslavlja obisk alpskih dolin.

Občina sodeluje v projektu Vrh Julijcev, v katerem bodo izdelana priporočila za območja mirnih con z namenom ohranitve velikega petelina.

Kako okolju prijazna je komunalna infrastruktura v vaši občini? 

Občina zagotavlja vsem občanom in obiskovalcem kakovostno pitno vodo. Stalno posodabljamo in gradimo novo komunalno infrastrukturo.

Vsa odpadna voda je očiščena v skladu z okoljskimi standardi. Spremljamo tudi monitoringe tako pitne vode kot tudi vodotokov.

Katere ukrepe ste sprejeli na področju energetske varčnosti? 

Vsi javni objekti so bili energetsko sanirani, Slovenski planinski muzej se ogreva na lesne pelete, Osnovna šola Josipa Vandota pa ima na strehi nameščeno fotovoltaično elektrarno.

V Kranjski Gori so na sistem ogrevanja na lesno biomaso priključeni Zdravstveni dom, Osnovna Šola in Občina Kranjska Gora.

Občina ima izdelan in sprejet lokalni energetski koncept LEK. Eden izmed ukrepov je tudi zamenjava svetil na celotnem sistemu javne razsvetljave, izvajamo energetski menedžment ter knjigovodstvo. V osnovnih šolah bomo izvedli delavnice oziroma izobraževanje šolske mladine na temo energetske učinkovitosti.

Na eni izmed osvetljenih sprehajalnih poteh smo na svetilih že namestili senzorje, načrtujemo jih tudi na dodatnih lokacijah.

Ima vaša občina ekološko tržnico? V kolikšni meri spodbujate ekološko kmetijstvo oziroma dobavo sveže, lokalne, ekološko pridelane hrane potrošnikom, seveda tudi turistom v kampih, apartmajih in drugih zasebnih namestitvah? 

V Kranjski Gori je organizirana dnevna tržnica, za katero ne moremo reči, da je ekološka. Je pa na tej tržnici moč kupiti izdelke domače in umetne obrti, nekaj je ponudbe kmetijskih pridelkov, kot so briške češnje, breskve, paradižniki, fige, marelice, vino, in mlečnih produktov. Želimo si več ponudnikov, vendar je bila v naših krajih vedno bolj doma živinoreja, saj je rastno obdobje izredno kratko in ne preveč ugodno za pridelavo povrtnin.

Občina spodbuja ekološko kmetijstvo le v obsegu, ki ni v nasprotju z državnimi predpisi, ker se spodbude ne smejo podvajati.

Enkrat letno v obeh osnovnih šolah organiziramo »Slovenski zajtrk«, kjer otroci dobijo hrano lokalnih pridelovalcev.

Obstoječo blagovno znamko Domače iz doline smo nadgradili v znamko Vrhunsko, kjer bodo sodelovali vsi zainteresirani domači pridelovalci hrane in izdelkov, ponudniki domače hrane in izdelkov in drugih proizvodov. So pa lokalni pridelovalci že povezani z gostinci in svoje pridelke ponujajo v nekaterih hotelih in restavracijah.

Kot protokolarno darilo pa gostom izročimo »Aljaževo malico«, ki je rezultat ideje in dela prebivalcev Mojstrane. V malici so domača klobasa, sir, kruh, jabolčni krhlji, vse skupaj pa je zavito v lično culo iz žakljevine.

Katere »zelene« prednosti predstavlja občina Kranjska Gora v svoji turistični promociji znotraj turistične promocije I Feel Slovenia?  

• Kranjska Gora s svojo lego spada v biosferno območje Julijske Alpe, ki je bilo prvo biosferno območje v Sloveniji.
• Zelenci so eno večjih prehodnih barij v Sloveniji in eno najjužnejših v Srednji Evropi, zato so del ekološkega omrežja Natura 2000.
• Dolina Planica je zaprta za promet, zato se lahko tja odpravimo le peš ali s kolesom.
• Slovenski planinski muzej je prva info točka Alpske konvencije v Sloveniji. 

Ali ste vedeli …?

• V dolini Mala Pišnica rastejo najstarejši in najdebelejši macesni v Evropi. Njihova starost je ocenjena od 1030 do 1370 let.
• V Mojstrani vas pričakuje Trg olimpijcev, ki je postavljen v spomin na 21 olimpijcev, ki so bili doma v vaseh pod Triglavom in so lepote tukajšnjih krajev ponesli v širni svet.
• Na dovškem pokopališču je pokopan Klement Jug (1898-1924), ki je bil po prvi svetovni vojni miselni in udejanjeni vodja slovenskega alpinizma.
• Janez Polda, smučarski skakalec (1924-1964) je bil predstavnik modernega načina skakanja. Med smučarskim poletom je roke iztegnil nazaj, za kar je dobival celo nižje ocene.
• Čeprav Rateški rokopis hranijo v celovškem muzeju, izvira iz Rateč. Da bi bila širša javnost še bolj seznanjena s tem, smo rokopis vključili tudi v doživetje Escape muzeja v Kajžnkovi hiši.
• Dovški župnik Jakob Aljaž je v slovenski jezik prevedel besedilo pesmi Sveta noč.
• Ruska kapelica je bila postavljena še pred plazom, ki je pokopal ruske vojne ujetnike.
• V začetku 20. stoletja je v Hotelu Razor spal Ivan Cankar.
• Kralj Aleksander Karađorđević je z ženo prihajal na lov v Radovno, kjer je imel tudi svojo rezidenco.
• Josip Broz Tito je leta 1974 spal v hotelu Triglav v Mojstrani in se vozil z žičnico v Kranjski Gori.
• Sedanji kralj Charles je leta 1998 obiskal slap Peričnik v Triglavskem narodnem parku in kmetijo v Radovni.

OBČINA KRANJSKA GORA
Županja: Henrika Zupan
Leto ustanovitve: 1995
Površina (v km2): 256430
Število naselij: 10
Število prebivalcev: 5219