Večina ljudi ne mara jutranje budilke, vendar se nekateri iz postelje kljub temu spravijo precej lažje kot drugi. Med slednjimi lahko najdemo tudi skupino ljudi, za katere je jutranje vstajanje malodane misija nemogoče. V tovrstnih primerih lahko govorimo o disaniji, ki je ne smete zamenjevati z »običajno utrujenostjo« …
Disanija ni nujno povezana s pomanjkanjem spanja
Občasna utrujenost je popolnoma običajen pojav. Praviloma lahko hitro najdemo vzrok zanjo. Če ste prejšnjo noč spali zelo slabo ali če ste odšli v posteljo prepozno, je povsem pričakovano, da ste zjutraj utrujeni in da težko vstanete. Rešitev je v tovrstnih primerih preprosta. V mislih imamo seveda počitek. Po drugi strani pa disaneja ni nujno povezana z neprespanostjo. S težavo se namreč nemalokrat spopadajo tudi ljudje, ki v spijo 7–9 ur na noč. Kakovosten spanec tako ne more rešiti težav z jutranjim vstajanjem. Tudi če osebi, ki trpi za disanijo, uspe zlesti iz postelje, občutek hude utrujenosti ne mine. Želja po spanju lahko ostane zelo močna praktično ves dan. Disanija, znana tudi kot spalna inercija, je tako nekakšno vmesno stanje med spanjem in budnostjo. Če se »zataknemo« v tej fazi, so možne hude težave z zbranostjo in produktivnostjo.
Mialgični encefalomielitis (sindrom kronične utrujenosti)
Disanija je lahko simptom različnih zdravstvenih težav. Ena od njih je mialgični encefalomielitis, ki je znan tudi kot sindrom kronične utrujenosti. Strokovnjaki sicer niso prepričani, kaj je krivo za omenjeni sindrom, vendar jim je uspelo izločiti nekaj ključnih dejavnikov tveganja. Opazili so namreč, da se mialgični encefalomielitis pogosto razvije po okužbi, po težavah, povezanih z imunskim sistemom, in po obdobjih hudega stresa. V ozadju pa so lahko tudi genski dejavniki.
Hipotiroidizem oz. motnje delovanja ščitnice
Za disanijo oziroma za nenehen občutek hude utrujenosti je lahko krivo tudi nepravilno delovanje ščitnice. Najpogosteje gre za posledico hipotiroidizma, za katerega je značilno upočasnjeno delovanje ščitnice oziroma nezadostno izločanje ščitničnih hormonov. Če ostaja moteno delovanje ščitnice nediagnosticirano oziroma če se ne uvede ustrezna nadomestna hormonska terapija, se lahko posamezniki z disanijo spopadajo tudi več let, kar seveda močno okrni kakovost življenja.
Disanija kot simptom kardiovaskularnih težav
Ekstremna, na prvi pogled nepojasnljiva utrujenost je lahko povezana tudi s srčno-žilnim sistemom. Težave s srcem in ožiljem so posebno pogoste pri ljudeh s kronično povišanim krvnim tlakom in/ali holesterolom, pri osebah, ki so pretežke, in pri sladkornih bolnikih. Tako gre obenem za skupine s povečanim tveganjem za disanijo.
Povezava med disanijo in depresijo
Za disanijo je seveda lahko kriva tudi depresija, pri čemer je povezava med disanijo in depresijo običajno precej kompleksna oziroma dvosmerna. Disanija se lahko razvije kot simptom depresije, vendar lahko nato občutek nenehne utrujenosti depresijo okrepi, kar privede do intenzivnejših težav z utrujenostjo, čemur sledi ponovna okrepitev depresivnih občutkov. Hitro se lahko torej vzpostavi začaran krog.
Spalna apneja
Pri osebah, ki se spopadajo z disanijo, je vsekakor smiselno izključiti različne motnje, povezane s spanjem. Medtem ko je nespečnost precej očitna težava, obstajajo tudi motnje spanja, ki jih je precej težje odkriti. Ena od njih je na primer spalna apneja.
Rak in disanija
Za konec naj omenimo še, da se lahko disanija pojavi tudi pri bolnikih z rakom oziroma pri osebah, ki so se v zadnjem letu zdravile zaradi raka. Pri večini ljudi, ki premagajo raka, sicer težave s kronično utrujenostjo izginejo najpozneje v letu dni po koncu zdravljenja, vendar pa to ne drži za vse. Približno ena četrtina vseh oseb, ki premagajo raka, se namreč s kronično utrujenostjo spopada več let. Šlo naj bi za posledico različnih dejavnikov (spremembe, povezane z imunskim in/ali endokrinim sistemom, vnetja itn.).