Maribor, 10. februarja – Požar, ki je v soboto zvečer izbruhnil v industrijskem objektu na Teznem v Mariboru, je sprožil številne okoljske preiskave, katerih rezultati še niso znani. Kljub temu meritve na postaji Tezno v času požara niso pokazale povišanih vrednosti delcev v zraku, kar strokovnjaki pripisujejo vplivu vetra, ki je onesnaženje odnesel stran od merilnega območja.
“Analiza še ni končana, tako da podatkov še nimamo. Ko bo končana, bodo podatki poslani Centru za obveščanje Republike Slovenije,” so pojasnili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pod okrilje katerega deluje mobilni ekološki laboratorij.
Povišane vrednosti delcev PM10 v Mariboru in širše
Podatki o kakovosti zraka kažejo, da so se v času požara urne vrednosti delcev PM10 na območju Tezna približale 80 mikrogramov na kubični meter, kar pa ne predstavlja bistvenega odstopanja. V soboto in nedeljo so se vrednosti gibale od 30 do več kot 90 mikrogramov na kubični meter zraka.
Poleg tega so bile v nedeljo po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) na dveh samodejnih merilnih postajah v Mariboru izmerjene povišane dnevne vrednosti delcev PM10. Mejna dnevna vrednost znaša 50 mikrogramov na kubični meter, v Mariboru pa so na obeh lokacijah (Titova cesta in Vrbanska) izmerili 68 mikrogramov na kubični meter. Podatki še niso dokončno potrjeni.
Visoke ravni PM10 so bile izmerjene tudi na drugih lokacijah v Sloveniji, pri čemer sta najvišji vrednosti dosegli območji Viča v Ljubljani (80 µg/m³) in Zagorja (78 µg/m³). Arso pričakuje, da bodo preseganja dnevne mejne vrednosti PM10 v večjem delu Slovenije trajala še nekaj dni, izboljšanje pa napovedujejo za četrtek.
Priporočila za prebivalce in okoljske posledice požara
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prebivalcem svetuje, naj redno spremljajo izmerjene vrednosti delcev PM10 in kakovost zunanjega zraka ter prilagodijo svoje aktivnosti na prostem. Ključno je, da se prebivalci v času požara ne zadržujejo v bližini požarišča ter upoštevajo navodila pristojnih služb.
“Na strupenost škodljivih snovi, ki nastajajo pri gorenju, ne moremo vplivati, lahko pa zmanjšamo tveganje za zdravje z zmanjšanjem izpostavljenosti,” so poudarili pri NIJZ. Po pogasitvi požara je treba spremljati uradne podatke o kakovosti zraka, ki jih objavlja Arso, ter slediti priporočilom NIJZ.
Obseg požara in škoda
Požar je v soboto okoli 19. ure izbruhnil v skladišču podjetja Plana, ki hrani plastične materiale. Gorišče je obsegalo približno 60 × 160 metrov, pri čemer je zgorelo sedem montažnih šotorskih hal z okoli 9000 paletami plastičnih izdelkov. Oblasti še ocenjujejo okoljske posledice in možnosti sanacije prizadetega območja.
Bruselj, 10. februarja – Evropska unija je od danes uradno odobrila uporabo novega praška iz insektov v živilih. Gre za prah iz celih ličink hrošča mokarja (Tenebrio molitor), ki so bile obdelane z UV žarki. Mokarji so v prehrambni industriji sicer že dovoljeni, nova uredba pa prinaša posebno obdelavo, ki omogoča povečanje vsebnosti vitamina D v živilih.
Ekskluzivna pravica in strogi varnostni standardi
V skladu z novo uredbo lahko zaenkrat le eno francosko podjetje trži prah iz UV obdelanih ličink. Evropska komisija je uredbo sprejela januarja letos, njen podpis pa je potrdila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Uporaba žuželk v prehrani v EU ni novost, vendar morajo proizvajalci pred trženjem pridobiti posebno odobritev, pri čemer morajo jasno označiti prisotnost insektov na embalaži izdelkov.
“Potrošniki v EU imajo svobodno izbiro in nihče jih ne sili k uživanju insektov ali črvov,” so poudarili v Evropski komisiji. Dodali so, da so vsi novi prehranski izdelki podvrženi strogim znanstvenim testom, preden so odobreni za trg.
Skepticizem potrošnikov in potencialne koristi
Kljub hranilni vrednosti insektov in njihovi bogati vsebnosti beljakovin evropski potrošniki ostajajo skeptični glede njihove uporabe v prehrani. Po raziskavi, ki jo je naročil proizvajalec hrane Heristo, imajo predvsem starejši anketiranci največje zadržke do vključevanja insektov v prehrano.
Žuželke so že dolgo del tradicionalne kuhinje v številnih državah po svetu in nekateri so mnenja, da bi lahko pomembno prispevali k trajnostni prehrani. Njihova vzreja je namreč gospodarna in okolju prijaznejša v primerjavi s tradicionalno proizvodnjo mesa. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo na morebitna tveganja za alergike, ki bi lahko razvili reakcije na nekatere beljakovine v insektih.
S tem novim korakom EU nadaljuje iskanje alternativnih virov beljakovin in zmanjševanje odvisnosti od mesa, s čimer želi prispevati k bolj trajnostni prihodnosti prehranske industrije.
Za vse ljubitelje čebulnega okusa je stoletna čebula še kako priročna rastlina v vrtu. Morda jo nekateri bolj poznate pod imeni, kot so šopasta čebula, zimski luk ali pa zimska čebula, vsekakor pa ima blag okus, ki nekoliko spominja na por.
Stoletna čebula je tista, ki ne naredi čebulice, torej se v zemlji ne odebeli, ampak ima steblo, ki je sestavljeno iz več votlih listov. Ti zunanji listi pa ne otrdijo, ampak ostanejo sveži in mehki, zato so nadvse primerni za sprotno porabo v kulinariki. Poleg kulinarične pa ima stoletna čebula tudi okrasno vrednost. Njene čudovite cvetove lahko namreč uporabimo tudi za dekoracijo oziroma za popestritev suhih šopkov.
Stoletna čebula na naših vrtovih
Včasih je bila stoletna čebula na naših vrtovih bolj prisotna, vendar so jo pozneje izpodrinili navadna čebula, drobnjak in por. Vendar pa se danes stoletna čebula spet uveljavlja, in to predvsem na račun preproste vzgoje in dejstva, da odlično uspeva tudi v loncu, torej jo lahko gojimo tako na okenski polici kakor tudi na balkonu ali terasi. Tako je odlična zelenjava tudi za vrtičkarske začetnike.
Tla
Stoletna čebula uspeva v vseh tleh, vendar pa ji najbolj ustrezajo sončne lege z dobro prepustnimi tlemi in z nevtralnim pH-jem (6–7). Sejemo jo na tistem predelu vrta, ki ga eno leto nismo pognojili. Med rastno dobo jo oplevemo, da se zemlja ne zaskorji in preprečimo, da so tla zbita.
Setev
Seme lahko posejemo na prosto od marca pa vse do junija. Sejemo na globino 1,5 do 2 cm. Že pri setvi moramo biti natančni – semena ne mečemo prepogosto, ampak ostajamo varčni. Seme lahko sejemo na priporočeno dokončno razdaljo, ki je nekje med 25–30 x 2–3 cm. Lahko pa jo sejemo tudi bolj na gosto, vendar jo moramo nato sproti redčiti na priporočeno razdaljo in mlade čebule sproti porabiti.
Paziti moramo tudi na to, da pri setvi semena ne zastremo s preveč zemlje. Pri pregloboki setvi kaleči rastlinici namreč zmanjka moči in zato ne ugleda luči dneva. Priporočeno je, da semena stoletne čebule ne sejemo globlje od 2 cm (najbolje od 1–2 cm), posadimo pa jo lahko k gredicam korenčka, saj odganja korenčkovo muho.
Namig: Stoletna čebula je odlična vrtnina, če imate malo prostora, dobro pa se obnese tudi za gojenje med drugimi počasneje rastočimi rastlinami ali med vrstami večjih vrtnin.
Sadike
Lahko si vzgojimo tudi sadike stoletne čebule. V tem primeru že februarja posejemo seme v lončke ali setvene platoje. Seme pri optimalnih razmerah kali v 5–6 dneh. Vzgojo sadik začnemo 8 do 10 tednov, preden jih bomo presadili na prosto. Tja jih prestavimo takrat, ko ni več nevarnosti slane. Starejše rastline lahko razmnožimo tudi s čebulicami.
Gojenje stoletne čebule
Po setvi redno zalivamo, vendar ne preveč. Zemlja mora namreč biti vlažna in ne premokra. Med rastno dobo zalivanje ni posebej potrebno, saj odrasla rastlina dobro prenaša tudi sušo. Ker pa stoletna čebula spomladi hitro zraste, so po približno dveh mesecih rastline dovolj velike, da jih začnemo pobirati. Sicer lahko s pobiranjem začnemo tudi pozneje, vendar starejše čebule nimajo več značilnega nežnega okusa.
Da bo gojenje uspešnejše, redno odstranjujemo plevel, ne gnojimo s hlevskim gnojem, okrog rastlin pa lahko nasujemo tudi plast dobro zrelega komposta. V kolobarju stoletna čebula ne sme slediti čebuli, šalotki, česnu ali drobnjaku. Dobri sosedje stoletni čebuli so pesa, korenje, zelena, peteršilj in paradižnik. Slabi sosedje stoletni čebuli pa so lucerna, grah in fižol.
Odvisno od sorte stoletne čebule in klimatskih razmer kjer prebivamo, jo lahko vzgajamo kot enoletno rastlino ali kot trajnico. Če se odločimo in imamo tudi ustrezne razmere ter stoletno čebulo na vrtu vzgajamo kot trajnico, lahko jeseni starejše rastline izkopljemo, razdelimo in presadimo. V slovenskih vrtnih centrih pa lahko zasledimo semena tako rdeče kakor tudi bele stoletne čebule.
Uporaba
Stoletno čebulo lahko uporabimo celo ali pa si narežemo zgolj njene liste. Uporabljamo jo na različne načine; svežo narežemo in grizljamo na piknikih, jo kuhamo ali pa dodajamo solatam. Na piknikih lahko celo nadomesti t. i. mlado čebulo. Stoletna čebula je tudi ena izmed ključnih sestavin v azijski kuhinji, prav tako pa ima pomembno mesto pri pripravi jedi iz japonske kuhinje.
V jedeh se uporablja podobno kot drobnjak, narezano jo lahko zamešamo med krompirjevo solato ali pražen krompir, surovo pa jo lahko dodajamo k raznim zelenjavnim solatam. Poleg tega se dobro obnese tudi kot prigrizek – lahko jo svežo narezano ponudimo skupaj z drugo zelenjavo (redkvice, kolerabica, korenje, brokoli), jo rahlo posolimo ali pa zraven ponudimo sirno oziroma paradižnikovo omako. Dodamo jo lahko tudi omletam ali pa jo preprosto dodamo k sendviču.
Namig: Namesto da pulite celotno rastlino, s škarjami raje odrežite del, ki ga potrebujete.
Vrhunska kulinarična uporaba je lahko tudi priprava čudovite zelenjavne pite iz stoletne čebule ter krompirja.
Sestavine:
1 kg krompirja
50 dag narezane stoletne čebule
100 g masla
vejica rožmarina
Priprava:
Tri četrtine masla raztopimo v posodi, mu dodamo čebulo in vejico rožmarina ter vse skupaj počasi kuhamo približno 20 minut. Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine. Pekač namažemo s preostalim maslom. Nato v pekač položimo polovico krompirja. Na krompir položimo plast čebule in zaključimo s preostalim krompirjem. Solimo po okusu. Vse skupaj pečemo v pečici pri srednje močni temperaturi od 40 do 45 min oziroma vse dokler krompir ni pečen. Ko je jed pečena, jo vzamemo iz pečice in pustimo počivati še približno 10 minut. Nato jo postavimo na servirni krožnik in z ostrim nožem narežemo na tanke rezine.
Tako znano, a pozabljeno in ponovno obujeno, aktualno. To so deževniki – kalifornijski deževniki. So tisti pridni delavci, ki naše organske odpadke predelujejo v ponovno koristno snov, kompost. Slednji je znan tudi pod imenom vermikompost. Bogat je s kalijem, magnezijem, dušikom in fosforjem.
Po vsebnosti je kar petkrat močnejši od navadnega hlevskega gnoja, hkrati pa je prijazen do rastlin in njihovih korenin. K tem ga lahko namreč dodajamo neposredno, saj jih ne bo požgal. Na trgu je tako danes tovrstno gnojilo zelo cenjeno. In četudi ga pri nas morda še vedno obravnavano z zadržkom, ga kljub temu vse več uporabljajo vrtnarji in mali vrtičkarji, ki cenijo kakovost in jim ni vseeno, kaj dodajajo zemlji in s čim bogatijo pridelek.
Tudi sama razmišljam v tej smeri, a ker nimam velikega vrta, kjer bi lahko postavila kompostnik, sem si omislila kompostiranje s kalifornijskimi deževniki v priročnem zabojčku. Vendar ne katerem koli. Želela sem združiti primerno velikost zabojčka, ponovno uporabo že odpisanih kosov plastike in stekla, primerno ceno ter svojo kreativno žilico. Tako je moj projekt pridelave komposta v omejenih razmerah dobil tudi privlačno obliko.
Slika celote, postavljeno v prostor
S pridelavo komposta v lastnem kompostniku se takšnemu razmišljanju in delovanju lahko pridružite tudi tisti, ki svojo vrtnarsko strast živite v manjšem obsegu bloka ali vrtičkih. Kompostnik si lahko zelo preprosto izdelate tudi sami. Ličen in praktičen »hlevček«, kot ga imenujem sama, lahko dobi svoje mesto na senčni terasi ali balkonu, v zaprtih prostorih ali na vrtu.
Velik nabor možnosti vam tako omogoča, da še v večji meri prispevate h kakovosti pridelane zelenjave in drugih vrtnin ter hkrati zmanjšujete količino organskih odpadkov.
Orodja in materiala
Za izdelavo potrebujete:
2 zabojčka s pokrovom (pozneje jih lahko še dodajate),
Ko izbiramo ali kupujemo zabojčke, moramo biti pozorni na to, da so:
temne barve,
primerni tudi za uporabo v gospodinjstvu (kakovost),
lahki,
primerne velikosti.
Še nekaj pred izdelavo
Pod primerno velikostjo zabojčka so mišljene ustrezne dimenzije in uporaben prostor v litrih, denimo: 57 cm–39 cm–39 cm. Velikost zabojčkov je pomembna zlasti zato, ker lahko pozneje vpliva na lažje rokovanje z njimi – zlasti ko hranimo deževnike, praznimo zaboj ali ko ga le kontroliramo.
Seveda pa je velikost zabojčka odvisna tudi od potreb gospodinjstva. Izbira za npr. štiričlansko družino je odvisna predvsem od količine proizvedenih gospodinjskih organskih odpadkov in povsem primerna 45 l uporabniške prostornine. To pomeni, da je skupna prostornina zabojčka okoli 60 l. Seveda so lahko tudi manjši ali večji. Pri izbiri pa moramo navsezadnje upoštevati tudi to, da se deževniki gibljejo v globini nekje do 30 cm, tej dolžini pa moramo prišteti še višino približno 8 cm za namen prezračevanja ter seveda iz varnostnih razlogov. Verjetno si ne želite, da bi vam deževniki z do roba napolnjenega zabojčka popadali ali celo pobegnili.
V osnovi torej za začetek in zagon kompostnika potrebujete dva zabojčka. Prvi je namenjen le lovljenju odpadne tekočine, drugi pa deževnikom. Hlevček pripravimo po naslednjih korakih.
Izdelava
Prevrtan zaboj
Zabojček obrnemo in z vrtalnim strojem ter svedrom debeline npr. 6 mm v dno izvrtamo luknje. Pri tem pazimo, da luknje nimajo ostrih robov. Koliko jih izvrtamo? 20–30, odvisno od velikosti zabojčka. Del v kotih pustimo nedotaknjen (glej slika št.3) Na teh mestih bo namreč zabojček stal na steklenih kozarcih.
Luknje služijo prehajanju deževnikov takrat, ko je zabojček poln in želimo deževnike preseliti v nov, s svežo steljo in hrano pripravljen zabojček. Deževniki namreč sami poiščejo pot do hrane in s tem spraznijo zabojček. Seveda pa jim moramo za to nameniti dovolj časa in prostora.
Luknjice za prezračevanje
V zaboj s svedrom debeline 2 mm izvrtamo še luknjice za kroženje zraka. Položimo ga na bočno stran in vrtamo luknjice nekje na razdalji 3–4 cm. Število luknjic je tudi tu stvar občutka in pa oblike zabojčka.
Pokrov
V naslednjem koraku zaboj pokrijemo s pripadajočim pokrovom, da dobimo trdno površino in vanj prav tako zvrtamo luknjice. Pri tem še vedno uporabljamo sveder debeline 2 mm. Vrtamo na sredini pokrova, približno 10 cm od roba. Varnost in zanesljivost vam bo zlasti na začetku veliko pomenila. Pozneje, ko se boste že privadili na deževnike in ti na svoj »hlevček«, pa o tem ne boste več kaj dosti razmišljali. Tako je osnovni delovni zabojček, v katerega boste naselili deževnike, pripravljen.
Kaj je namen koprene ali mreže proti komarjem? V lovilno posodo oziroma zabojček jo namestimo za lovljenje morebitnih majhnih koščkov odpada ali deževnikov. S tem preprečimo, da bi se deževniki v lovilni posodi utopili. Če ste vešči šivanja, lahko izdelate preprost ovoj tako, kot kaže slika, sicer pa kopreno le razprostrite v lovilno posodo. Mimogrede, koprena oziroma mreža je navadno iz pralnega materiala in jo po potrebi lahko tudi operete.
Na koncu torej vse skupaj le še lepo sestavite, kot je razvidno na prvi sliki. V kote lovilnega zabojčka postavite odslužene kozarce za vlaganje, da dobite primerno višino delovnega zabojčka in omogočite prost pretok zraka. Tekočina, ki se nabira v postopku kompostiranja (razredčena je primerna tudi za zalivanje rastlin), bi namreč v nepredušno zaprtem zaboju začela smrdeti. Na kozarce razprostrite kopreno, ki naj gleda prosto čez robove. Nato nanjo postavite delovni zabojček in »hlevček« je pripravljen, da ga napolnite s steljo in vanj naselite deževnike.
Male skrivnosti in namigi domačega mojstra.
Pipica
Spretni domači mojstri lahko lovilno posodo opremite tudi s priročno pipico za lažje iztekanje in nadzor tekočine. Pri izdelavi v čim večji meri uporabite že obstoječ ustrezen odpadni material, kot so lončki, posode, koprena in morda tudi zabojčki, ki jih povsem uspešno nadomestite tudi z drugimi posodami. Načelo izdelave pa se ne spreminja kaj dosti.
Posebni zabojčki
Če zabojčke kupujete, vam utegne dobro služiti tudi možnost sicer dražje izvedbe, pri kateri se zaboji zlagajo drug v drugega ali eden na drugega.
Dober sveder
Za vrtanje lukenj od 5–7 mm uporabite sveder, ki ni izrabljen in je morda celo nov, saj se plastika tako ne raztrga, luknjic pa vam ne bo treba gladiti. Za prezračevalne luknjice lahko mirne volje uporabite že izrabljen sveder, saj želite doseči ravno nasproten učinek. Pri vrtanju pa vedno pazite, da vrtate vedno v smeri z zunanje strani v zaboj. Luknjice za prezračevanje, razcepljene z notranje strani zaboja, namreč prav tako služijo kot dodatna zaščita.
Upravitelji daljinskih pohodniških poti na Gorenjskem so na nedavnem srečanju poudarili potrebo po nadgradnji poti in izboljšanju infrastrukture. Med ključnimi temami so izpostavili pomen vodenih izletov, izobraževanja turističnih ponudnikov ter pridobivanja sredstev za ureditev počivališč, razglednih točk in izboljšanje javnega prevoza. Prav tako so razpravljali o skupni predstavitvi poti na digitalni platformi Outdooractive.
Srečanje, ki ga je gostila Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v okviru odbora za turizem in kulturo pri razvojnem svetu gorenjske regije, je združilo upravitelje daljinskih pohodniških poti. Ti so izmenjali izkušnje, predstavili dosežke ter razpravljali o skupnih projektih za prihodnost.
Daljinske poti kot priložnost za razvoj trajnostnega turizma
Pohodništvo je vse bolj priljubljena oblika turizma, saj ponuja avtentičnost in edinstveno izkušnjo. Daljinske pohodniške poti na Gorenjskem privabljajo tako domače kot tuje obiskovalce. Udeleženci srečanja so se strinjali, da bi bilo koristno poti nadgraditi in jih celovito predstaviti na platformi Outdooractive. Prav tako so izrazili željo po vključitvi v projekte lokalnih akcijskih skupin, ki bi omogočili ureditev dodatnih počivališč, razglednih točk in izboljšanje dostopnosti javnega prevoza.
Poudarili so tudi pomen izobraževanja turističnih ponudnikov, ki lahko z ustreznim znanjem in promocijo obogatijo ponudbo ter obiskovalcem omogočijo boljše izkušnje zunaj najbolj obremenjenih destinacij. Posebno pozornost so namenili tudi organizaciji vodenih izletov, ki omogočajo boljše usmerjanje obiskovalcev in zmanjšanje vpliva množičnega turizma.
Uspešni primeri in načrti za prihodnost
Med uspešnimi primeri daljinskih poti je izpostavljena pot Julijana, ki povezuje deset občin Triglavskega narodnega parka. Njen glavni cilj je razpršitev gostov in zmanjšanje obremenitve najbolj obiskanih vrhov Julijskih Alp. Kljub uspehu pa se njeni upravljavci soočajo z izzivi, povezanimi s stroški licenc, označevanja poti, koordinacije in trženja.
Podoben model sledi tudi daljinska pohodniška pot Karavanke, ki povezuje sedem občin in ponuja raznolike etape. Ta pot se izogiba najbolj obremenjenim območjem, kot so Kofce, Zelenica, Stari Ljubelj, Stol in Golica, ter usmerja obiskovalce na manj obremenjena, a prav tako zanimiva območja.
Pohodniške poti v Kamniško-Savinjskih Alpah povezujejo šest občin in štiri lokalne akcijske skupine. Na tem območju se je Hop on – hop off avtobus izkazal za uspešno pobudo pri razvoju trajnostnega turizma. Trenutno poteka ustanovitev Zavoda Kamniško-Savinjske Alpe, ki bi prevzel upravljanje teh poti.
Loška planinska pot, ki kot obhodnica obstaja že več kot 50 let, je bila nedavno nadgrajena z digitalizacijo in novo spletno stranjo v slovenskem in angleškem jeziku. Razdeljena je na 12 etap, upravljavci pa si prizadevajo za dodajanje razgledišč, izboljšanje povezav z javnim prevozom in boljšo skrbniško ureditev.
Srečanje je jasno pokazalo, da je prihodnost daljinskih pohodniških poti na Gorenjskem v sodelovanju, digitalizaciji in nadgradnji infrastrukture, ki bo omogočila trajnosten razvoj pohodniškega turizma.
Estonija, Latvija in Litva so danes ob 8. uri po srednjeevropskem času uradno prekinile povezavo z ruskim električnim omrežjem BRELL, ki je vključevalo tudi Belorusijo. Po 24-urnem delovanju v izoliranem načinu bodo v nedeljo svoje elektroenergetske sisteme sinhronizirale z evropskim omrežjem prek povezav s Poljsko, Finsko in Švedsko.
Dolgotrajne priprave in pospešitev zaradi geopolitičnih razmer
Priprave na ta prehod so potekale skoraj dve desetletji, vendar so bile zaradi finančnih in tehničnih izzivov večkrat upočasnjene. Po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 so baltske države pospešile prizadevanja za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije. Že takrat so prenehale uvažati rusko elektriko in plin, vendar so ostale povezane z ruskim omrežjem, kar je pomenilo, da je bila stabilnost njihove oskrbe z elektriko še vedno odvisna od Moskve.
Zgodovinski korak k energetski neodvisnosti
Današnji odklop od ruskega omrežja in prihajajoča priključitev na evropsko omrežje predstavljata pomemben mejnik za baltske države. Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je ta dogodek označil za “zgodovinski dan”. Voditelji Estonije, Latvije in Litve so poudarili, da ta korak krepi njihovo energetsko varnost in zmanjšuje možnost ruskega vpliva prek energetskih vzvodov.
Prehod na evropsko omrežje je del širših prizadevanj baltskih držav za integracijo v evropske strukture in zmanjšanje odvisnosti od Rusije, zlasti v luči trenutnih geopolitičnih napetosti.
V Angliji se je labradorka po več letih ujetništva, v katerem so jo zlorabljali za nezakonito vzrejo, navsezadnje vrnila k lastnikom. To se je zgodilo po tem, ko so jo februarja med rutinskim iskanjem našli sodelavci britanskega Kraljevega združenja za boj proti mučenju živali (RSPCA).
Čeprav so po njenem izginotju leta 2017 na družbenih omrežjih sprožili iskalno kampanjo in prejeli tudi namige o vozilu, s katerim bi jo lahko odpeljali tatovi, je bila psička z imenom Daisy vsa ta leta pogrešana.
Nepozabljena kljub letom odsotnosti
Njena lastnika, Rita in Philip Potter, pa je kljub dolgoletni odsotnosti nista mogla pozabiti. Spomin nanjo sta negovala z njeno fotografijo nad domačim kaminom.
“Čeprav je Daisy zdaj starejša in ima zdravstvene težave, bo čas, ki ji je ostal, preživela v družbi z veliko ljubezni in pozornosti,” se je njene vrnitve domov razveselila 80-letna lastnica, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rešena več kot 300 kilometrov stran
Psičko so odkrili po sedmih letih več kot 300 kilometrov od njenega doma. Sodelavec RSPCA je povedal, da so jo neznani tatovi očitno zlorabljali za nezakonito vzrejo mladičev. Kljub dolgotrajnemu trpljenju bo zdaj Daisy svoje preostale dni preživela v varnem in ljubečem okolju.
Nova Gorica, 8. februarja – Predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednik Italije Sergio Mattarella sta na otvoritveni slovesnosti letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica na Trgu Evrope, ki delno leži v Sloveniji, delno v Italiji in združuje obe Gorici, izpostavila pomen sodelovanja. Slišati je bilo tudi besede o moči, ki jo ima kultura.
Slovenska predsednica, ki je italijanskega kolega pozdravila v njegovem maternem jeziku kot dragega prijatelja, je izpostavila zgodovinski pomen EPK, ki ga bosta tokrat prvič v zgodovini Evropskih prestolnic kultur kot eno somestje gostila Nova Gorica in italijanska Gorica. Ob koncu govora je tako v slovenskem kot italijanskem jeziku pozvala k Evropi brez meja in se s tem navezala tudi na uradno geslo EPK Gremo brezmejno.
“Ganljivo je, da prav na Prešernov dan na Trgu Evrope, kjer smo pred več kot 20 leti postali del evropske družine, skupaj z našimi sosedi, prijatelji iz Italije, slovesno odpiramo Evropsko prestolnico kulture, ki prvič v svoji zgodovini povezuje dve mesti, dve državi, dva naroda,” je izpostavila Pirc Musar.
Kultura kot most med narodi
Italijanski predsednik je podobno kot slovenska predsednica uvodoma menil, da je današnji dan zgodovinski trenutek za obe mesti, Novo Gorico in Gorico, za Slovenijo in Italijo ter za celotno Evropsko unijo. EPK Nova Gorica-Gorica ima po njegovih besedah globoke korenine v dolgotrajni poti prijateljstva in sprave, na katero sta stopili Slovenija in Italija, ki sta lahko po besedah Mattarelle na to upravičeno ponosni.
“V svetu, ki ga zaznamujejo vse večje napetosti in konflikti ter opuščanje sodelovanja kot temelja mednarodnega življenja, sta Slovenija in Italija pokazali, da je mogoče izbrati pot sodelovanja,” je še povedal predsednik Italije, ki je tudi izpostavil, da kultura ne pozna meja in je odprta za znanje, skupno raziskovanje in vzajemno bogatenje.
Pomembnost Evropske prestolnice kulture
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v govoru spomnila, da sta bili slovenska država in demokracija utemeljeni prav na kulturi, brez katere danes ne bi govorili slovensko, ne bi živeli v svobodni in samostojni državi. Kot je še povedala, je pogumna odločitev, da Nova Gorica k sodelovanju povabi sosednjo Gorico, prinesla edinstveni projekt Evropske prestolnice kulture, ki s sloganom Gremo brezmejno nagovarja k solidarnosti in strpnosti.
Italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli je prav tako izpostavil pomen skupne kulture, ki po njegovih besedah zaznamuje tako slovenski kot italijanski narod. Dodal je, da so prav razlike lahko vir bogastva in lahko zbližujejo. Meje pa je, kot je še dejal, moč presegati ob spoštovanju drugih. Tako Slovenijo in Italijo, ki sta obe del svobodnega sveta, druži tudi želja po miru in blagostanju, je še povedal.
Poleg predsednice slovenske države, predsednika Italije in ministrice Vrečko so na današnji otvoritveni slovesnosti na Trgu Evrope spregovorili še podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, predsednik italijanske dežele Furlanija – Julijska krajina Massimiliano Fedriga, evropska komisarka za širitev Marta Kos in evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport, Maltežan Glenn Micallef. Slednja sta direktorici Zavoda GO! 2025 Miji Lorbek tudi izročila 1,5 milijona evra vredno nagrado Meline Merkuri, ki jo podeljuje Evropska komisija.
Hujšanje je tema, ki zanima mnoge. Veliko ljudi si želi izgubiti odvečne kilograme, vendar brez preveč strogih diet in prenapornih vadb. Če iščete naraven način za podporo pri hujšanju, morate preizkusiti napitek iz dveh preprostih, a neverjetno učinkovitih sestavin: peteršilja in limoninega soka.
Morda ju že uporabljate v kuhinji, a verjetno niste vedeli, da lahko ta kombinacija pomaga tudi pri izgubi odvečne telesne maščobe. Spoznajmo, kako lahko peteršilj in limona podpreta vaše telo pri hujšanju in kako pripraviti napitek, ki vam lahko pomaga do boljših rezultatov.
Zakaj je kombinacija peteršilja in limone tako učinkovita?
Obe sestavini sta bogati z vitamini, minerali in antioksidanti, ki ne le pomagajo pri hujšanju, ampak tudi prispevajo k boljšemu splošnemu zdravju.
1. Peteršilj – več kot le okras na krožniku
Peteršilj je znan po svojih številnih koristih za zdravje:
Je bogat z vitaminom C, ki krepi imunski sistem.
Deluje kot naravni diuretik, kar pomeni, da pomaga pri izločanju odvečne vode iz telesa.
Podpira prebavo in pomaga pri čiščenju telesa.
Vsebuje antioksidante, ki pomagajo pri razstrupljanju telesa.
2. Limona – kraljica razstrupljanja
Limona je naravni razstrupljevalec in je že dolgo znana kot odlična sestavina za podporo pri hujšanju:
Bogata je z vitaminom C, ki pospešuje metabolizem.
Pomaga pri izločanju toksinov iz telesa.
Spodbuja delovanje jeter, ki so ključnega pomena za izgubo maščobe.
Pomaga pri uravnavanju pH vrednosti in izboljšanju prebave.
Kombinacija peteršilja in limone je torej popoln naravni dvojček za hujšanje, saj pospešujeta metabolizem, spodbujata prebavo in pomagata telesu pri čiščenju toksinov.
Kako pripraviti napitek iz peteršilja in limone za hujšanje?
Priprava tega preprostega napitka ne zahteva veliko časa ali posebnih sestavin. Vse, kar potrebujete, imate verjetno že doma!
Sestavine:
1 šopek svežega peteršilja
1 limona
1 skodelica tople vode
Postopek priprave:
Peteršilj operite in drobno sesekljajte.
Stisnite sok ene limone.
Vse sestavine dodajte v skodelico tople vode in dobro premešajte.
Pustite stati nekaj minut in nato popijte.
Ta napitek je najbolje piti zjutraj na prazen želodec, saj tako telo najbolje absorbira hranila in začne prebavo na pravilen način.
Kako peteršilj in limona pomagata pri hujšanju?
Napitek deluje na več načinov:
1. Pospeševanje metabolizma
Vitamin C v limoni pomaga telesu pri hitrejši presnovi, kar pomeni, da boste hitreje porabljali kalorije.
2. Razstrupljanje telesa
Peteršilj in limona skupaj delujeta kot močna razstrupljevalca, ki pomagata telesu pri izločanju strupov, kar je ključno za izgubo odvečne teže.
3. Zmanjšanje napihnjenosti
Zaradi svojih diuretičnih lastnosti napitek pomaga pri izločanju odvečne vode iz telesa, kar zmanjša občutek napihnjenosti.
4. Podpora prebavi
Zdrava prebava je ključ do uspešnega hujšanja. Peteršilj in limona pomagata uravnavati prebavni sistem in preprečujeta zaprtje.
Koliko časa lahko pijete ta napitek?
Priporočljivo je, da napitek pijete vsako jutro vsaj pet dni zapored. Nato naredite nekajdnevni premor in po potrebi ponovite. Pomembno je, da ob tem uživate uravnoteženo prehrano in ste telesno aktivni.
Dodatni nasveti za boljše rezultate
Če želite doseči še boljše rezultate pri hujšanju, lahko k svoji rutini dodate naslednje navade:
✔ Pijte dovolj vode: Hidratacija je ključnega pomena za pravilno delovanje telesa. ✔ Jejte več vlaknin: Zelenjava in polnozrnata živila pomagajo pri prebavi in občutku sitosti. ✔ Omejite sladkor in predelano hrano: Ti živila lahko upočasnijo vaš napredek pri hujšanju. ✔ Redna telesna aktivnost: Vsakodnevni sprehodi ali lahkotna vadba bodo pomagali pospešiti presnovo.
Ali ima napitek kakšne stranske učinke?
Čeprav je peteršiljev in limonin napitek naraven, se lahko pri nekaterih ljudeh pojavijo neželeni učinki, kot so:
Povečana potreba po uriniranju zaradi diuretičnih lastnosti.
Občutljiv želodec zaradi visoke vsebnosti kisline v limoni.
Možni učinki na ljudi, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi (zaradi visoke vsebnosti vitamina K v peteršilju).
Če imate kakršne koli zdravstvene težave ali jemljete zdravila, se pred rednim uživanjem napitka posvetujte z zdravnikom.
Kakovost zraka v Mestni občini Maribor se je v zadnjih letih znatno izboljšala, kar jo postavlja med kraje z bolšimi rezultati v Sloveniji. Ugodne vremenske razmere prispevajo k temu trendu, čeprav lahko na Teznem zrak ostaja bolj onesnažen kot v središču mesta. Merilni podatki so presenetili celo kolesarje, čeprav se v zimskih mesecih še vedno občasno beležijo presežene mejne vrednosti trdih delcev.
Najčistejši zrak v zadnjih 20 letih
“Leto 2023 je prineslo najčistejši zrak v Mariboru v zadnjih 20 letih. Kljub temu pozimi občasno prihaja do preseganja dnevnih mejnih vrednosti, predvsem zaradi delcev PM10,” je pojasnil Uroš Lešnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti
Zaradi preteklih visokih ravni PM10 je Maribor uveljavil posebne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti, ki so vključevali tudi sosednjo občino Miklavž na Dravskem polju. Kljub prenehanju veljavnosti vladnega odloka leta 2022 meritve kažejo na izboljšano kakovost zraka.
Merilni podatki potrjujejo izboljšanje
Do decembra 2023 so na dveh merilnih postajah v mestu zabeležili manj preseganj dovoljenih vrednosti PM10. Na Titovi cesti, eni izmed glavnih prometnic, so zabeležili 11 preseganj 24-urne mejne vrednosti (50 µg/m3), na Vrbanskem platoju pa le štirikrat, kar je precej pod zakonsko mejo 35-krat letno.
Ob novem letu so v mestu zaznali povišane vrednosti PM10, kar pripisujejo tudi uporabi pirotehničnih sredstev.
Razlike med posameznimi deli mesta
Dodatne meritve potekajo v Teznem, Krekovi in Tyrševi ulici, Radvanju, Pobrežju, Pohorju ter v Rušah. “Na Teznem so lahko ravni onesnaženosti višje zaradi gibanja zračnih mas in velike uporabe lesnih kurilnih naprav,” je pojasnil Lešnik.
Ugodne vremenske razmere in kurjenje
Med ključnimi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti so bile subvencije za energetsko učinkovite fasade, okna in kurilne naprave. Maribor ima tudi ugodne vremenske razmere, saj jugozahodni veter pogosto segreva ozračje, kar zmanjšuje potrebo po ogrevanju in odvaja delce iz mesta.
Glavni vir delcev PM10 ostajajo male kurilne naprave. “Nismo proti uporabi lesa za ogrevanje, vendar je ključno, da se uporablja pravilno sušen les,” opozarja strokovnjak.
Vzorec onesnaženja skozi dan
Najnižje ravni PM10 v Mariboru dosežemo okoli 5. ure zjutraj, preden se začne prometna konica. V zimskem obdobju se koncentracije čez dan višajo, vrhunec pa dosežejo okoli 20. ure, ko se k onesnaženju prispevajo kurilne naprave. Delci PM2,5 sledijo podobnemu vzorcu.
V primeru temperaturnega obrata lahko visoke koncentracije trajajo več dni, a mejne vrednosti za dušikov dioksid in benzen niso presežene.
Poletni meseci in ozon
Višje koncentracije ozona so značilne za poletne mesece, a meritve kažejo, da predpisane vrednosti za varovanje zdravja niso presežene.
Potrditev pozitivnih trendov
Tudi Mariborska kolesarska mreža (MKM) je oktobra 2023 izvedla meritve, ki potrjujejo pozitivne trende. “Enotedenska analiza PM2,5 kaže relativno dobro kakovost zraka,” ugotavljajo.
Povprečne vrednosti PM2,5 so bile med 7,6 in 17,6 µg/m3, pri čemer so bile najvišje vrednosti zabeležene med jutranjo prometno konico (17,5 µg/m3), kar presega priporočeno dnevno mejo 15 µg/m3. 33 % izmerjenih vrednosti je preseglo to mejo, pri čemer je bilo 73 % preseganj zabeleženih med prometnimi konicami.
Boljša kakovost zraka tudi v Rušah
Tudi meritve v Rušah so pokazale boljše rezultate, saj so bile vrednosti PM10 nižjše kot na merilni postaji v središču Maribora.
