Črički niso le nadarjeni glasbeniki, temveč tudi mojstri impresivnih ljubezenskih predstav, kaže študija, ki sta jo v priznani reviji za vedenjsko ekologijo in sociobiologijo objavili raziskovalki Nacionalnega inštituta za biologijo. Samci se pred parjenjem samicam predstavljajo z zapleteno vibroakustično uprizoritvijo, ki vključuje petje in ples.
Kot del slovenske raziskovalne skupine, ki je vodilna v svetu na področju vibracijskega sporazumevanja živali oziroma biotremologije, sta raziskovalki Nataša Stritih Peljhan in Alenka Žunič Kosi preučevali spolno vedenje hišnega črička (Acheta domesticus), so sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Njuna raziskava je razkrila, da ljubezenski napev čričkov ni zgolj zvok, ki nastane z značilnim drgnjenjem kril (stridulacijo), temveč vključuje tudi vibracijske signale, ki nastajajo v podlagi in so neslišni človeškemu ušesu. Samci te signale oddajajo z nihanjem telesa in udarjanjem z nogami ob tla, pri čemer so ti gibi natančno usklajeni z zvočnimi signali.
Ta energetsko in motorično zahtevna vibroakustična predstava omogoča samicam, da ocenijo kakovost potencialnih partnerjev. Intenzivnost in usklajenost signalov kažeta na telesno pripravljenost in kakovost samca, navajajo raziskovalci.
Zapleteni načini sporazumevanja pri čričkih pomagajo bolje razumeti, kako živali izbirajo svoje partnerje, hkrati pa ponujajo vpogled v evolucijo in razvoj njihovih ljubezenskih ritualov in navad.
Študija predstavlja prelomno odkritje, saj razkriva doslej neznano kompleksnost spolnega vedenja čričkov, ki so že desetletja modelna skupina za raziskave zvočnega sporazumevanja živali. Ker človek svet zaznava predvsem prek zvoka in vida, je bil pomen sporazumevanja prek vibracij pogosto spregledan.
Vedno bolj postaja jasno, da so ti dražljaji pri številnih živalih, od slonov do žuželk, vsaj tako pomembni ali celo pomembnejši kot zvok. Prav to področje sporazumevanja živali preučuje biotremologija, še dodajajo na inštitutu.
Krčne žile niso le estetska težava, ampak lahko povzročajo tudi bolečine, otekanje in občutek težkih nog. Čeprav medicina ponuja različne metode zdravljenja, se mnogi raje najprej obrnejo k naravnim rešitvam. Domači recept za krčne žile lahko pomaga zmanjšati simptome in izboljšati prekrvavitev na popolnoma naraven način. Raziskali smo, kako si lahko pomagate sami in katere sestavine delujejo najbolje.
Kaj so krčne žile in zakaj nastanejo?
Krčne žile so razširjene, zvijugane vene, ki se najpogosteje pojavijo na nogah. Nastanejo zaradi oslabljenih venskih zaklopk, ki preprečujejo normalen pretok krvi. Ko kri zastaja v venah, te postanejo otekle in vidne skozi kožo. Dejavniki, ki prispevajo k razvoju krčnih žil, vključujejo dednost, dolgo stanje ali sedenje, premalo gibanja, prekomerno telesno težo in nosečnost.
Naravni načini za lajšanje krčnih žil
Obstaja več domačih receptov in metod, ki lahko pomagajo zmanjšati vidnost krčnih žil in olajšajo simptome. Poglejmo si najbolj učinkovite:
1. Jabolčni kis – klasična rešitev
Jabolčni kis je eden najbolj priporočenih naravnih pripravkov za krčne žile. Ima močne protivnetne lastnosti in izboljšuje prekrvavitev.
Kako se uporablja:
Jabolčni kis nanesite neposredno na prizadeta mesta in ga nežno vmasirajte.
Dvakrat na dan popijte kozarec vode z dvema žlicama jabolčnega kisa.
2. Česnova tinktura za boljšo prekrvavitev
Česen vsebuje spojine, ki pomagajo pri razgradnji nakopičenih beljakovin v venah in s tem zmanjšujejo otekanje.
Recept za česnovo tinkturo:
6 strokov česna nasekljajte in jih prelijte s 100 ml olivnega olja.
Dodajte sok ene limone in pustite stati vsaj 12 ur.
Mešanico nežno vmasirajte na prizadeta mesta pred spanjem.
3. Aloe vera in kokosovo olje za pomiritev kože
Aloe vera je znana po svojih hladilnih in regenerativnih lastnostih, kokosovo olje pa globoko nahrani kožo in izboljša elastičnost.
Priprava mazila:
Zmešajte 3 žlice gela aloe vere s 3 žlicami kokosovega olja.
Mešanico nanesite na noge in jo pustite delovati čez noč.
4. Zeleni čaj za razstrupljanje žil
Zeleni čaj je bogat z antioksidanti, ki izboljšujejo prekrvavitev in zmanjšujejo vnetja.
Kako se uporablja:
Dnevno spijte 2-3 skodelice zelenega čaja.
Za boljši učinek lahko dodate limono in med.
5. Obloge iz zelja za zmanjšanje oteklin
Zelje vsebuje spojine, ki zmanjšujejo vnetje in izboljšujejo pretok krvi, zato so obloge iz zelja odlična rešitev..
Navodila za uporabo:
Liste zelja nekoliko zmehčajte (lahko jih segrejete na pari).
Položite jih na noge in ovijte s povojem.
Pustite delovati 30 minut do eno uro.
Spremembe življenjskega sloga za dolgoročno izboljšanje
Poleg domačih receptov je ključno, da prilagodite tudi svoj življenjski slog. Tukaj je nekaj koristnih nasvetov:
Redna telesna aktivnost: Hoja, plavanje in joga izboljšajo prekrvavitev.
Dvig nog: Če sedite dlje časa, si vsake toliko dvignite noge nad nivo srca.
Hidracija: Pijte dovolj vode, saj to pomaga preprečiti zastajanje krvi.
Prehrana bogata z vlakninami in vitamini: Pomaga pri preprečevanju zaprtja, ki lahko poslabša stanje krčnih žil.
Domači recepti za krčne žile so odlična alternativa za tiste, ki želijo naravno zmanjšati simptome in izboljšati zdravje ven. Jabolčni kis, česen, aloe vera, zeleni čaj in zelje so le nekateri izmed naravnih pripravkov, ki vam lahko pomagajo. Poleg tega pa ne pozabite na zdrav življenjski slog, ki bo dolgoročno prinesel najboljše rezultate.
Z majhnimi spremembami in naravnimi rešitvami lahko poskrbite za svoje noge in zmanjšate neprijetne težave s krčnimi žilami. Poskusite in se prepričajte sami!
V zadnjih letih so zdravila, kot je Ozempic, postala izjemno priljubljena tako za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 kot tudi za hujšanje. A nedavna raziskava je vzbudila zaskrbljenost zaradi potencialnih tveganj, ki jih ta zdravila prinašajo za zdravje oči, vključno s povečano verjetnostjo resnih vidnih motenj in celo slepote.
Kaj pravi raziskava?
Študija, objavljena v reviji JAMA Ophthalmology, je razkrila tri resne očesne bolezni, ki bi lahko bile povezane z uporabo semaglutida (učinkovina v zdravilu Ozempic) in tirzepatida (v zdravilih Mounjaro in Zepbound). Raziskovalci so pri bolnikih, ki so jemali ta zdravila, zaznali naslednje očesne težave:
Nearteritična anteriorna ishemična optična nevropatija (NAION) – stanje, pri katerem pride do nenadne izgube vida zaradi zmanjšanega pretoka krvi v vidni živec.
Papilitis – vnetje glave vidnega živca, ki lahko vpliva na vid in povzroči nejasne slike ali slepe pege.
Paracentralna akutna srednja makulopatija – redko stanje, pri katerem se v osrednjem delu mrežnice pojavijo poškodbe, kar povzroči motnje v vidnem polju.
Nova odkritja na Danskem in Norveškem
Nedavne raziskave na Danskem in Norveškem so dodatno okrepile zaskrbljenost glede uporabe Ozempica in tveganja za slepoto. Raziskovalci Univerze Južne Danske so ugotovili, da se pri bolnikih, ki uporabljajo Ozempic, tveganje za razvoj NAION podvoji. Pred uvedbo tega zdravila leta 2018 so na Danskem beležili med 60 in 70 primerov NAION letno, zdaj pa se je število povečalo na približno 150 primerov letno.
V sodelovanju z Norveškim inštitutom za javno zdravje so danski raziskovalci primerjali bolnike, ki so začeli zdravljenje z Ozempicom, z bolniki, ki so jemali druga zdravila. Ugotovili so, da je tveganje za NAION bistveno višje pri tistih, ki uporabljajo Ozempic. Zaradi teh ugotovitev so danski in norveški zdravstveni organi začeli preučevati povezavo med zdravilom in pojavom slepote ter izvedli dodatne raziskave.
Čeprav so ti primeri redki, so zdravstvene oblasti pozorne na ta trend. Danska agencija za zdravila je skupaj z evropskimi kolegi začela analizirati poročila in študije, povezane s tem pojavom.
Zakaj lahko Ozempic vpliva na vid?
Čeprav mehanizem še ni popolnoma razumljen, strokovnjaki domnevajo, da lahko hitre spremembe v ravni krvnega sladkorja, ki jih povzročajo ta zdravila, vplivajo na krvni obtok in oskrbo vidnega živca s kisikom. To lahko vodi do trajnih poškodb očesnih tkiv in izgube vida.
Poleg tega je znano, da zdravila, ki vplivajo na presnovo, lahko posredno vplivajo tudi na prekrvavitev različnih delov telesa, vključno z očmi. Nenadne spremembe krvnega tlaka in sladkorja lahko povečajo tveganje za vnetne procese in žilne motnje, kar bi lahko sprožilo razvoj zgoraj omenjenih bolezni.
Kdo je najbolj ogrožen?
Ljudje, ki že imajo težave z očmi, kot so diabetična retinopatija, glavkom ali druge žilne bolezni, so lahko bolj dovzetni za te zaplete. Prav tako so bolj ogroženi posamezniki, ki jemljejo ta zdravila za hitro hujšanje, saj ekstremne spremembe v telesni teži in metabolizmu lahko dodatno obremenijo vidni sistem.
Kaj storiti, če jemljete Ozempic?
Če uporabljate Ozempic ali podobna zdravila, je pomembno, da ste pozorni na morebitne spremembe vida. Tukaj je nekaj ključnih korakov, ki jih lahko storite za zaščito oči:
Redno preverjajte vid – ob pojavu nenadnih motenj vida, slepih peg ali zamegljenega vida se takoj posvetujte z oftalmologom.
Spremljajte krvni sladkor – stabilne ravni sladkorja v krvi lahko zmanjšajo tveganje za težave z očmi.
Izogibajte se hitremu hujšanju – ekstremne diete in hitra izguba telesne mase lahko dodatno vplivajo na cirkulacijo krvi v telesu.
Posvetujte se s svojim zdravnikom – če imate že obstoječe težave z očmi, se pred uporabo teh zdravil posvetujte s strokovnjakom.
Končna misel
Ozempic in podobna zdravila so lahko učinkovita pri zdravljenju sladkorne bolezni in izgubi telesne teže, vendar je pomembno, da se uporabniki zavedajo morebitnih tveganj. Nova dognanja nakazujejo, da bi lahko imela ta zdravila nepričakovane učinke na zdravje oči, zato je ključno, da se bolniki redno pregledujejo in ob sumljivih simptomih nemudoma poiščejo zdravniško pomoč.
Pajek. Za nekatere strah in trepet, za druge specialiteta, za tretje hišni ljubljenček, žival in tako dalje … Za znanstvenike pa pajki oziroma njihove pajčevine predstavljajo neprecenljivo vrednoto! Majcena svilnata pajkova nitka namreč tvori številne skrivnosti. Le-te pa bomo spoznali v današnjem članku. Uporaba same pajčevine in njena koristnost pa se ne nanaša samo na naše moderne čase, prepojene s sodobno znanostjo in napredno tehnologijo.
Sega že daleč, daleč v preteklost. Sama uporaba pajčevine se navaja že v starodavnih zapisih neke bitke, ki je potekala pred 800 leti, v kateri je Džingiskan uspešno osvojil večino Azije. Njegovi vojščaki so nosili bojno obleko, ki je bila oplemenitena z nitmi pajčevine in jih je zato bolje varovala pred sovražnikovim orožjem.
Super lastnosti pajčevine pa ni uporabljalo samo ljudstvo Džingiskana. Stari Grki so pajčevino uporabljali pri pripravi povojev. Tovrstno prakso so ustalili zaradi izjemnih medicinskih sposobnosti pajčevine. Lastnosti pajkove nitke namreč izboljšajo strjevanje krvi in ščitijo rane pred okužbami. Tudi v 19. stoletju so jo ljudje znali uporabljati. Takrat so jo največ uporabljali astronomi. S pajčevino so namreč prekrili leče svojih teleskopov. Tako so dobili odlično in zelo natančno merilo. Tovrstno rešitev so posnemali tudi med drugo svetovno vojno.
Pajčevino so uporabili za potrebe vojaške industrije. V takratni vojaški industriji so jo uporabljali za izdelavo križcev v teleskopskih vizirjih. Preden pa razkrijem, kako se da uporabiti pajčevino v današnjem času, bom predstavil sam nastanek pajčevine.
Kako nastane pajčevina?
Pajkova nitka je podobna svileni nitki in je sestavljena iz dveh različnih beljakovin. Te beljakovine izločajo posebne žleze, ki so nameščene v predilnih bradavicah, ki rastejo tudi na pajkovem zadku. Na začetku je pajkova nitka tekoča, saj ima konsistenco želatine in je tudi shranjena v drobnem mešičku. Ko pajek potrebuje pajčevino, iztisne to snov skozi majhne šobe v bradavicah. Ta snov, ki je pred tem tekoča, se na zraku strdi in tako nastane pajčevinasta nitka. Pajek takšno nit iz predilnih bradavic običajno povleče z zadnjimi nogami. Svojo mrežo lahko prede zelo hitro. Povprečna hitrost pletenja je 1 cm na sekundo, vendar pa lahko pajki to počno tudi do desetkrat hitreje.
Najhitreje pletejo mrežo tedaj, ko se z višine spuščajo proti tlom. Hitrost, s katero nastaja pajčevinasta nitka, ima izredno velik pomen v sami trdnosti niti in pajčevine. Pri trdnosti mreže so zelo pomembni tudi naslednji dejavniki: pH, vlažnost in temperatura zraka ter razne ostale snovi, ki jih pajek s pomočjo žlez doda niti v trenutku, ko se takšna nit strjuje. Ravno v ta namen imajo pajki 6 specializiranih žlez. S temi žlezami lahko proizvajajo tudi različne vrste pajčevin. Sestava pajčevinaste niti se tako razlikuje glede na nalogo, ki jo takšna nit nosi, na primer: osnovna ali podporna mreža, strukturna mreža ali nitka za pritrjevanje pajčevine na vejo in podobno.
Te različne vrste niti se med seboj tudi zelo razlikujejo. Najmočnejše in najmanj raztegljive so niti, ki tvorijo ogrodje pajkove mreže. Drugače pa je z nitmi, ki tvorijo spiralno površino same pajkove mreže. Le-te so do šestkrat bolj raztegljive od niti, ki tvorijo ogrodje mreže, hkrati pa so tudi štirikrat šibkejše.
Mišice iz pajkove mreže
Znanstveno je dokazano, da se pajčevina na vlažnem zraku krči. V deževnem vremenu so stebelca rastlin obtežena z vodnimi kapljicami. Če se pajčevina ne bi krčila, bi se raztrgala. Krči se s pomočjo vodnih molekul iz zraka. Ko vodne molekule vstopijo v pajčevino, razgradijo vodikove vezi. Vodikove vezi vzdržujejo veliko beljakovin. Ko so te beljakovine sproščene, lahko vzpostavijo novo obliko. Vlakna se namreč stisnejo in v takšnem procesu se dolžina posamezne niti prepolovi.
Profesor Todd Blacklege z ameriške univerze Akron v Ohiu je dokazal, da pri krčenju pajkove nitke nastaja sorazmerno velika sila. Profesor je to dokazal tako, da je na eno samo pajčevinasto nitko, debeline 0,006 mm, položil travno bilko. Nato je v nitko pihal suh ter vlažen zrak. Ob vsakem eksperimentu je izmeril samo raztezanje niti. Travna bilka, ki tehta veliko več kot tanka pajkova nitka, se je dvignila za 1 mm visoko. Tako je prišel do znanstvenega zaključka, da je pajčevina 50-krat učinkovitejša od človeških mišic.
Znanstveniki so dokazali, da lahko skupaj sodeluje tudi več pajkovih niti in na takšen način skupaj dvigne veliko težje breme. Cilj raziskav, da bi to znanstveno spoznanje uporabili pri izdelavi umetnih mišic iz pajčevine, ki bi jih po želji lahko tudi povečevali in zmanjševali ter se s tem načinom uporabe prilagajali dvigovanju različno težkih bremen.
Pajkova mreža kot izvor energije
Pajčevina je sestavljena iz beljakovin, ki tvorijo različne elemente s prav tako različnimi električnimi naboji. Le-ti so običajno v ravnovesju, saj so postavljeni v posebnem načinu. Ko pa se pajkove nitke stisnejo, pride do posebnega piezoelektričnega pojava. Pri tem pojavu se namreč sprosti šibak električni tok. Do tega pride ob stisku pajčevine zaradi premikanja električnih nabojev v pajčevini, na katere deluje zunanja sila.
Med biologi še ni znano, ali pajki izkoriščajo električne impulze v svoj prid ali ne. S prestrezanjem tovrstnih električnih sunkov bi lahko zaznali položaj plena, ki se je ujel v mrežo. Današnje znanstvene domneve kažejo na to, da bi to lahko počeli pajki iz rodu Arianda.
Znanstveniki so med preučevanjem pajčevine v te namene opazili, da pajčevina s svojim oddajanjem šibke elektrike ne izzove imunskega sistema organizma. Pojavila se je ideja, da bi iz pajčevine začeli izdelovati posebne senzorje, ki bi jih v zdravstvene namene lahko vgradili v organizem. Na to temo je bil opravljen tudi eksperiment, vendar je bil senzor, ki je bil vstavljen v prašiča, narejen iz kremena, ki ima iste piezoelektrične lastnosti.
Olive Murphy, raziskovalka na (Imperial College v Londonu), je letos razvila takšen senzor in ga uspešno vgradila v srce prašiča, je z njegovo pomočjo tudi uspešno prejemala informacije o spreminjanju krvnega tlaka prašiča. Zato trdi, da lahko enak senzor izdelamo tudi iz pajčevine.
Lahka in tanka neprebojna obleka iz pajčevine
Vemo, da so vlakna, ki tvorijo pajčevino, zelo odporna in močna. Mogoče jih je raztezati ali upogibati po mili volji. Tudi razni udarci se od pajkove niti odbijejo, ne da bi jo pri tem poškodovali. Za tovrstno lastnost v pajčevini poskrbi velik del zelo dolgih in popolnoma neurejenih beljakovinskih verig. Znanstveno dokazano je, da je pajkova nitka 10-krat bolj odporna kot zloglasni kevlar. (Kevlar je zelo močan material, iz njegovih vlaken pa so pleteni neprebojni jopiči in tetive za loke.)
Pajčevina namreč lahko vpije veliko energije in se deformira, ne da bi se pretrgala. Ravno zaradi tega dognanja želijo znanstveniki izkoristiti pajčevino za izdelavo neprebojnih jopičev. Pa poglejmo, kako jim je to uspelo. Neprebojni jopič iz pajkove mreže je bil enako učinkovit kot neprebojni jopič, narejen iz kevlarja, le da je bil veliko lažji in tanjši. Vendar pa so bili leta 2011 znanstveniki Univerze v Utahu še bolj napredni in domiselni. Projekta z izumom tankega neprebojnega jopiča so se lotili malce drugače. Izumili in izdelali so kar neprebojno kožo!
Najprej so gensko spremenili koze, da so v mleku proizvedle velikanske količine pajčevine. To pajčevino so pozneje zbrali in jo stkali v tanko tkanino. V tako pridobljeno blago so nato vcepili kožne celice in blago potopili v zelo hranljivo tekočino. To blago z živimi kožnimi celicami se je v šestih tednih razvilo v živo neprebojno kožo. Znanstveni testi so pokazali, da takšna koža zlahka ustavi naboj, ki ga izstrelimo iz lahkega strelnega orožja!
Pojdimo še v Anglijo, kjer so leta 2012 na Univerzi v Leicestru trije študentje prišli do zelo zanimivega izračuna. Dobljeni izračun je namreč razkril osupljive podatke – z dovolj veliko maso pajčevine bi lahko izdelali vlak, le-ta pa bi lahko vozil z nezmanjšano hitrostjo . Četudi bi bil poln potnikov, se pajčevina ne bi pretrgala. Podobne stvari so se zgodile tudi v filmu Spider Man 2, kar je dalo znanstvenikom veliko misliti in lotili so se dela.
Še Mozart ni imel tako dobrih violinskih strun
Japonci zelo dobro poznajo pojem natezna trdnost. Če preučimo pajkovo vrsto Nephila Clavipers in njihove mreže, dobimo fantastično spoznanje. Njihova mreža je kar trikrat bolj trdna od same trdnosti jekla! Skrivnost natezne trdnosti pajčevine te vrste pajkov omogočajo kristalom podobne strukture, ki so v določenih dolgih verigah beljakovin, ki sestavljajo pajkovo nitko.
Shigeyoshi Osaki, ki dela na japonski univerzi za medicino Nara, je začel z vzrejo več pajkov iz rodu Nephilia. Pajke je gojil, da je lahko zbiral niti za svoj eksperiment. Odločil se je namreč izdelati violinske strune iz pajčevine. Izdelal je 3 strune z naslednjimi toni: A, D in G. Na kakšen način so strune lahko razvile popoln zvok? V struno, ki je daje ton A, je Osaki vgradil 9000 pajkovih nitk, v struno, ki oddaja glas D, 12.000 in v struno, ki oddaja glas G, 15.000 pajkovih nitk. Omenjeni eksperiment mu je odlično uspel. Zvok njegovih strun iz pajčevine je bil violinistom tako zelo všeč, da so se v hipu ogreli zanj.
Osakijev eksperiment pa ni zanimal samo violinistov. Zanj so se ogreli tudi številni znanstveniki, ki upajo, da bodo iznašli način, kako bi iz pajkove nitke naredili razna padala, mreže in vrvi, ki bi bile zelo močne, zasedle bi malo prostora in bi bile še zelo lahke.
Super računalniki in pajčevina
Fotonski čipi, super kvantni računalniki, pajkova nitka, molekule beljakovin in mešanica tekočih kristalov v njih …
Pajčevino na zeleni podlagi rastlinja težko opazimo. Zelena svetloba iz ozadja se namreč lomi drugače kot pa svetlobe drugih valovnih dolžin. Pajčevina tudi odbija UV-svetlobo sončnih žarkov, zato jo denimo ptice lahko opazijo, medtem ko odboj takšne svetlobe zvabi mrčes v smrtonosno past.
Zakaj premore pajkova nitka takšno sposobnost loma in odboja pa tudi vodenja svetlobe? Kot sem že v tem članku večkrat napisal, je pajkova nitka zgrajena iz več prosojnih plasti beljakovin. Te beljakovine pa delujejo kot mešanica tekočih 3D kristalov. Molekule so razporejene popolnoma enakomerno. Tako razporejene molekule skupaj tvorijo neke vrste lečo, ki svetlobo odbija, lomi in vodi na čisto poseben način.
To lastnost pajčevine bi znanstveniki radi uporabili pri izdelavi čipov za računalnike prihodnosti. Da je to mogoče, je letos uspešno dokazala fizičarka Huby Nolwenn s francoskega inštituta za fiziko. V svojih fotonskih čipih je svetlobo vodila kar po pajkovi nitki, namesto da bi informacije po čipu pošiljali z električnem tokom, kot je v navadi običajno. Fotonski čip se namreč od klasičnega razlikuje v tem, da uporablja svetlobo, ki priteka vanj po posebnih kablih, sestavljenih iz steklenih vlaken. To je sistem, ki omogoča izredno hiter razvoj kvantnih računalnikov prihodnosti.
Zelo zanimiv in nadvse uporaben podatek je, da pajkova nitka lahko vodi svetlobo po fotonskemu čipu, ne da bi se ji pri tem zmanjšala moč, lahko pa spremeni tudi smer svetlobe. Vse te sposobnosti omogočajo odlično komunikacijo med posameznimi komponentami v čipu. Običajna steklena vlakna namreč niso uporabna v zavojnih poteh, medtem ko pajkova nitka vse to lahko omogoči. Pomembno je poudariti, da se svetloba pri tem ne izgublja.
Letos je bila iz pajkove nitke izdelana tudi posebna plazma, ki so jo vstavili v živ organizem. Plazma je omogočila natančen pregled mišičnega tkiva in celic globoko pod površjem. Na Univerzi Tufts pa je Fiorenzo Omenetto leta 2012 v miško vgradil posebno mikroplazmo, ki jo lansko leto dopolnil tako, da je s pomočjo svetlobe lahko neposredno na poškodovano tkivo doziral pravilne količine zdravila.
Vsega tega zagotovo nismo vedeli, ko smo brisali pajčevino v stanovanju ali ko smo gledali kakšno risanko ali znanstveno-fantastični film. Danes pa smo se veliko naučili o koristnosti pajkove nitke in tudi o tem, kako so jo že ljudstva iz davne preteklosti s pridom izkoriščala. Izkoriščamo pa jo tudi danes, ko iščemo vedno nove in nove rešitve za naše potrebe po modernem življenju.
Iz svojega dela z živalmi in proučevanjem njihovega življenja sem tudi sam prišel do zelo zanimivih spoznaj in rezultatov o veliki trdnosti in moči pajkove mreže. Opazil sem, da različne vrste pajkov pletejo različne in različno trdne mreže. Tudi namembnosti pletenja mrež se razlikujejo od vrste do vrste. Pri določenih vrstah pajkov se mreže trgajo hitro in neopazno, druge vrste pajkov pa imajo zelo trdne in debele nitke pajčevine, ki jih strgamo z večjo močjo in ob tem lahko tudi slišimo trganje in pokanje pajčevine.
Če pajčevino ometemo s palico in pustimo, da se nanjo nabere veliko pajčevine, vidimo, da na palici dobimo neuničljiv zapredek. Če hodimo po travniku ali gozdu ob rosi ali po dežju, opazimo, da so pajčevine veliko bolj trdne in močne, kot če sprehod ponovimo ob vročem in suhem popoldnevu. Spomnimo se, kaj sem o prisotnosti vlage v tem članku povedal o pajčevini in kako le-ta reagira na vlago.
Potres z magnitudo 4,8, ki je v torek zvečer stresel širše območje Zadra, ni povzročil večje gmotne škode niti ni bilo poročil o poškodovanih osebah, je danes sporočil štab hrvaške civilne zaščite. Tresenje tal so zaznali tudi v nekaterih delih Slovenije.
“Potres je bil zelo neprijeten, močno se je zatreslo in čutiti ga je bilo po vsej Zadrski županiji,” je v torek na Facebooku zapisal župan Zadra Božidar Longin.
Po podatkih civilne zaščite potres ni povzročil večje škode, vendar so hrvaški mediji poročali o manjših poškodbah v občini Posedarje, kjer so na tamkajšnji cerkvi nastale razpoke. Tresenje tal je vplivalo tudi na zvonik v kraju Pag na otoku Pag, ki ga je že v ponedeljek prizadel potres z magnitudo 3.
“Seveda moramo ostati previdni, saj se potresi lahko ponovijo, vendar ne smemo pasti v paniko,” je poudaril Longin in dodal, da ga je po potresu poklical hrvaški premier Andrej Plenković.
Žarišče potresa je bilo 15 kilometrov severovzhodno od naselja Starigrad Paklenica. Tresenje so čutili na širšem območju hrvaške jadranske obale, v nekaterih delih Bosne in Hercegovine ter v določenih predelih Slovenije.
Ljubljana, 11. februarja – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na podlagi analiz evropskega referenčnega laboratorija potrdila prisotnost bolezni modrikastega jezika v Sloveniji. Svetujejo preventivno cepljenje živali proti serotipu 4, kar bo omogočilo njihovo premikanje, so danes sporočili iz uprave.
Rezultati analiz evropskega referenčnega laboratorija so prispeli danes, pri čemer so bolezen potrdili tudi s kliničnimi preiskavami, laboratorijskimi testi Nacionalnega veterinarskega inštituta ter epidemiološkimi podatki.
Zaradi tega je bila Sloveniji v skladu z evropsko zakonodajo odvzeta oznaka države, proste te bolezni. Bolezen spada v kategorijo C, kar pomeni, da ni obvezen program izkoreninjenja, saj je vektorska bolezen prisotna v večini držav članic EU. Ker za vse serotipe ni ustreznih cepiv, uprava ne bo začela programa izkoreninjenja z namenom ponovne pridobitve statusa države brez te bolezni.
Imetnikom živali svetujejo preventivno cepljenje proti serotipu 4, predvsem za omogočanje izvoza in drugih premikov živali. Pogoji za premike dovzetnih živali v Slovenijo so objavljeni na spletni strani uprave.
Za zagotavljanje pogojev za premike živali v druge države članice in v Slovenijo bodo nadalje spremljali stanje ter ukrepali po potrebi, so še sporočili iz uprave.
Sum na bolezen modrikastega jezika se je pojavil pri rutinskem vzorčenju kontrolnih živali na območju Celja in Slovenj Gradca. Čeprav živali niso kazale simptomov bolezni, so pri njih zaznali protitelesa, kar je privedlo do dodatnih testiranj v referenčnem laboratoriju EU.
Bolezen modrikastega jezika prizadene domače in divje prežvekovalce, povzroča spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev. Za človeka bolezen ni nevarna.
Ali ste vedeli, da lahko iz nečesa tako preprostega, kot so pomarančne lupine, naredite izjemno močno naravno čistilo? Namesto da jih vržete v smeti, jih lahko uporabite za izdelavo domačega čistila, ki ne samo, da odlično razkuži površine, ampak tudi omamno diši. In najboljši del? Je popolnoma naravno, brez kemikalij in prijazen do okolja.
Zakaj uporabljati pomarančne lupine za čiščenje?
Pomarančne lupine so polne naravnih olj, ki imajo antibakterijske in protiglivične lastnosti. Poleg tega vsebujejo limonen, ki je naravna snov in odlično odstranjuje umazanijo, maščobo in vodni kamen. Ko jih kombiniramo s kisom, ki ima tudi močan razkuževalni učinek, dobimo izjemno učinkovito čistilo, ki lahko nadomesti večino kupljenih čistilnih sredstev.
Kako narediti domače čistilo iz pomarančnih lupin in kisa?
Priprava tega odličnega čistila je povsem enostavna in zahteva le nekaj sestavin:
Sestavine:
Pomarančne lupine (lahko tudi lupine limon, mandarin ali grenivk ali mešano)
Alkoholni kis (beli kis)
Stekleni kozarec s pokrovom
Cedilo
Pršilka
Postopek:
Zberite pomarančne lupine – Vedno, ko pojeste pomarančo, shranite lupine v steklen kozarec.
Prelijte jih s kisom – Napolnite kozarec s kisom, dokler lupine niso popolnoma pokrite.
Pustite stati 2-3 tedne – Postavite kozarec na temno in hladno mesto ter ga občasno pretresite.
Precedite mešanico – Po preteku časa precedite tekočino skozi cedilo, da odstranite lupine.
Razredčite z vodo (po želji) – Za lažje čiščenje lahko mešanico razredčite z vodo v razmerju 1:1.
Prelijte v pršilko – Tako boste čistilo lažje uporabljali.
In to je to! Vaše naravno čistilo iz pomarančnih lupin je pripravljeno za uporabo.
Kako uporabljati čistilo?
To čistilo je izjemno vsestransko. Tukaj je nekaj načinov, kako ga lahko uporabite:
Čiščenje kuhinje – Odstrani maščobo in madeže s pultov, kuhalnih plošč in omaric.
Kopalniški čistilec – Odličen za odstranjevanje vodnega kamna in plesni.
Razkužilo za površine – Ubija bakterije in osveži površine.
Čiščenje tal – Dodajte malo čistila v vedro vode in pomijte tla.
Osvežilec zraka – Uporabite ga kot naravni osvežilec zraka.
Opomba: Ne uporabljajte ga na naravnem kamnu (marmor, granit), saj lahko kis povzroči madeže.
Prednosti uporabe
Okolju prijazen – Brez kemikalij, brez plastike, brez odpadkov.
Ekonomičen – Pomarančne lupine so brezplačen odpadek, kis pa poceni.
Dišeč dom – Pomarančna aroma je sveža in prijetna.
Vsestranska uporaba – Nadomesti več kupljenih čistilnih sredstev.
Varno za otroke in hišne ljubljenčke – Brez toksinov in nevarnih hlapov.
Pogosta vprašanja o pomarančnem čistilcu
1. Ali vonj po kisu ostane na površinah? Ne, ko se posuši, vonj kisa popolnoma izgine in ostane le osvežilen vonj po pomarančah.
2. Kako dolgo zdrži čistilo iz pomarančnih lupin in kisa? Hranite ga lahko več mesecev, najbolje na temnem in hladnem mestu.
3. Ali lahko uporabim tudi druge vrste citrusov? Seveda! Limone, limete, grenivke in mandarine prav tako delujejo odlično.
Si želite sproščujoče kopeli, ki bo pomirila vaše čute in nahranila kožo? Sivkine kopalne kroglice so popolna rešitev! Ne le, da bo vaša kopalnica dišala po čudoviti sivki, ampak bo tudi vaša koža uživala v blagodejnih učinkih naravnih sestavin. Najboljše pri tem? Izdelate jih lahko kar sami doma, s preprostimi sestavinami, ki jih verjetno že imate doma.
Za izdelavo boste potrebovali:
200 g sode bikarbone
67 g citronske kisline (fino mlete)
3–5 g mineralnega viola pigmenta v prahu (če želite svoje kroglice obarvati v viola barvo)
5 g sivkinih cvetov
12 kapljic eteričnega olja sivke
plastični ali silikonski kalup
Kako se lotiti izdelave kopalnih kroglic
Če se izdelave lotevate prvič, vam priporočam, da si izberete kakovosten kalup iz silikona – tako boste svoje kroglice zlahka vzeli ven. Uporabite lahko tudi plastičen kalup, ki pa mora biti posebej namenjen izdelavi kroglic, saj jih boste drugače težko izbezali ven. Seveda lahko izberete kalup tudi v drugih oblikah (rožice in druge figure).
1. Korak: pripravite in stehtajte sestavine
V prvem koraku pripravimo vse sestavine. Za izdelavo bomo uporabili sodo bikarbono, citronsko kislino (fino mleto), mineralni pigment v viola barvi, posušene cvetove sivke in eterično olje sivke.
2. Korak: zmešajte citronsko kislino s sodo bikarbono
Stresite citronsko kislino na sodo bikarbono (posoda, v kateri je soda bikarbona, naj bo dovolj velika, da boste lahko mešali). Dobro premešajte.
3. Korak: dodajte barvilo
Dodajte mineralni pigment v prahu (3 g) in ga dobro premešajte. Dodajajte toliko časa, dokler ne dobite želenega odtenka. Pri barvah v prahu je treba paziti, da jih dobro vmešamo v zmes – barva se mora enakomerno razporediti. Tako se boste izognili lisam v svojih kopalnih kroglicah!
4. Korak: dodamo eterično olje
V zmes dodajte 12 kapljic eterične olja in premešajte.
5. Korak: dodajte vodo
V stekleničko z razpršilcem natočite vodo in poškropite – le toliko, da svojo zmes navlažite.
Preizkus svoje mase lahko naredite tako, da jo vzamete v pest in stisnete. Če se drži skupaj, je masa pripravljena za kalup!
6. Korak: dodajte sivkine cvetove
Preden maso napolnite v kalup, vanjo stresite sivkine cvetove in še enkrat premešajte.
7. Korak: napolnite svoj kalup
Maso napolnite v kalup in jo s prsti nekoliko potlačite, da se dobro sprime. Počakajte 30–60 minut, da se vaše kroglice strdijo. Ko bodo dovolj trde, jih boste iz dobrega kalupa zlahka vzeli ven (če jih na primer ustvarjate v steklenih posodicah, kroglice žal ne bodo kar padle ven, saj se preveč primejo na trdo podlago).
8. Korak: lično zapakirajte
Svoje kroglice lahko lično in enostavno zapakirate v organza vrečke ali bombažne vrečke.
Nekaj malega o sodi bikarboni
Soda bikarbona mehča našo kožo in se uporablja tudi kot nežen piling. Pri kozmetičnih pripravkih se uporablja predvsem za izdelavo kopalnih krogel, kopalnih soli ter čistilnih mask za obraz in lasišče. Zelo široko je uporabljena tudi pri peki in kot naravni čistilni proizvod – za razmaščevanje.
Pa še nekaj o citronski kislini
Citronsko kislino najdemo v sadju in zelenjavi. Znaten delež citronske kisline vsebujeta predvsem limeta in limona. Pogosto jo lahko zasledite tudi v živilih, v kozmetiki pa jo v manjših količinah dodajajo v manjših količinah v šampone, mila, gele za tuširanje, izdelke za čiščenje obraza in podobno. Uporablja se tudi za uravnavanje pH v kozmetičnih proizvodih. Zelo pogosto je citronska kislina osnovna sestavina za izdelavo kopalnih krogel. Ko soda bikarbona reagira z vodo, nastane prijeten šumeč efekt.
Citronska kislina je znana kot naravna alternativa za mehčanje vode. Veliko čistil za gospodinjske namene vsebuje citronsko kislino, saj uspešno čisti in odišavlja prostor.
Praznik svetega Valentina praznujemo 14. februarja. Na ta dan si dobri prijatelji ter ljudje, ki se imajo radi, izkazujejo ljubezen in prijateljstvo. Pri tem si največkrat pošiljajo voščilnice in cvetje ter si izmenjujejo darilca z ljubezensko tematiko.
Zametki valentinovega so se pojavili v Angliji, se od tam prenesli v Ameriko, kjer so se močno razbohotili, in se tržno naravnani zopet vrnili na staro celino.
V Sloveniji nam je sveti Valentin poznan že zelo dolgo. Še preden se pojavi prvi pomladni dan, lahko z veseljem opazujemo prebujanje narave in hrepenimo po močnejših sončnih žarkih. Po starem kmečkem koledarju namreč sveti Valentin prinese ključe od korenin, zato mu starejši ljudje radi rečejo tudi prvi spomladin. Nekoč so govorili, da se bo dekle poročilo s tistim fantom, ki ga bo 14. februarja prvega zagledalo. Zato dekleta na ta dan bodite pozorna na to, kaj opazujete.
Predvsem pa nam je znano, da se poleg gregorjevega na valentinovo ptički ženijo, s čimer igrivo ljubezensko razpoloženje, prebujanje in brstenje prenesejo tudi na nas.
Da boste svoje ljubljene osebe na valentinovo prijetno presenetili, je Andreja Škulj za vas pripravila postopek izdelovanja valentinove voščilnice.
Pripravimo si potreben material in pripomočke: barvni papir, gramature 200–300 g, škarje, nož, lepilo, luknjač z vzorcem rožice, srčke iz žgane gline, slovensko klekljano čipko v obliki src z različnimi vzorci, rafijo, vrvico in knjižico z ljubezenskimi verzi.
Izrežemo osnovna trakova (zelen, natur) voščilnice, velikosti 20 X 14 cm, in ju po sredini natančno prepognemo. Nato izrežemo še okrasna trakova (rdeča), dimenzij 8 X 11 cm in 6,5 X 7 cm.
Manjši okrasni trak na dveh vogalih preluknjamo z luknjačem. Nato oba manjša trakova po robovih namažemo z lepilom in prilepimo na prvo stran že prepognjenih osnovnih trakov.
Srca v obliki klekljanih čipk skrbno namažemo z lepilom in pritrdimo na rdečo podlago.
Za izdelavo pentljic uporabimo rafijo in vrvico. Pentljico naredimo tako, da rafijo ali vrvico navijemo okoli iztegnjenih kazalca, sredinca in prstanca, jo snamemo in na sredini močno povežemo.
Pentljici na sredini namažemo z lepilom in ju pritrdimo vsako na svojo voščilnico.
Da bo videz voščilnic lepši, še bolj domač in primeren sporočilu valentinovega, pentljici okrasimo s srčkoma iz žgane gline, tako da ju nalepimo nanju. Da se bo lepilo dobro posušilo, voščilnici pustimo stati na ravni podlagi vsaj eno uro.
Tako, vaša valentinova voščilnica je izdelana in samo še čaka, da vanjo napišete kakšen lep ljubezenski verz ali lepo sporočilo. Moj najljubši je od Svetlane Makarovič, ki pravi: ˝Če te še ljubim, vprašaš me? Ko bo preteklo tisoč let, odgovor moj enak bo spet kot ta trenutek: Še.˝
Katera je lepša?
Prizadevajte si, da bo valentinovo v vašem domu vsak dan.
Vočila in sporočilca za Valentinovo voščilnico
Romantična sporočila
“Ti si moje srce, moja duša, moja največja ljubezenska zgodba. Vsak dan s tabo je najlepše poglavje. Srečno valentinovo!”
“Ni besed, ki bi lahko opisale, kako zelo te ljubim, a danes ti želim le povedati: za vedno si moje vse.”
“Odkar sva se spoznala, moje srce ve, da je našlo svoj dom. S tabo želim preživeti vse dni, ki so pred nama.”
Prisrčna in igriva sporočila
“Moje srce bije zate – danes in vsak dan! Vesel/a sem, da te imam. Srečno valentinovo!”
“Ti si čokolada v mojem življenju – sladka, nepogrešljiva in vedno me spraviš v dobro voljo!”
“Ljubim te bolj kot jutranjo kavo… in to je res nekaj posebnega!”
Preprosta, a iskrena sporočila
“Zaljubljen/a sem v tvoj nasmeh, tvoj smeh in vse, kar si. Srečno valentinovo!”
“Ti si sončni žarek v mojem življenju. Hvala, ker si ob meni. Ljubim te!”
“S tabo je življenje lepše, smeh glasnejši in vsak trenutek bolj poseben.”
“Na ta poseben dan ti želim povedati le eno – rad/a te imam, bolj kot besede lahko povedo.”
Domovina avokadovca so tropski pragozdovi, ki se razprostirajo v južnem delu Mehike, v Venezueli in Kolumbiji. Divja drevesa so visoka do 35 metrov, gojena pa največ do 10 metrov. Pri nas zagotovo ni takšnih vremenskih razmer, ki bi zanesljivo pripomogle k roditvi avokadovca, pa vendar lahko zanimivo listnato rastlino imamo doma.
Pri sajenju in poznejšem presajanju avokadovca moramo biti pozorni na korenine, saj ima te zelo občutljive. Ustreza mu zemlja, ki jo sicer uporabljamo za druge cvetlice, za boljše rastne razmere pa ji vseeno lahko primešamo nekaj ilovice. Avokado potrebuje veliko vode, tako da ga moramo poleti zalivati tudi po večkrat na dan. Tudi gnojimo ga redno – vsak teden, v zimskem času pa enkrat na šest do osem tednov. Ker je to tropska rastlina, potrebuje veliko svetlobe in večjo zračno vlažnost, to pa dosežemo tako, da imamo zraven rastline še posodo z vodo ter da kdaj pa kdaj rastlino z vodo tudi poškropimo.
Z malo truda in nekaj sreče lahko tako iz velike pečke zraste lepa listnata dekorativna rastlina, ki pa se žal ne razvije v vsej svoji polnosti, saj nam velikokrat po nekaj letih brez očitnega razloga propade.
In kar zadeva mangovec … Največ manga pridelajo v Braziliji, Južni Afriki, Peruju in Španiji. Mangovci so tropska zimzelena drevesa, ki prosto v naravi dosežejo višino 30 m. Na podlagi se lahko drevesna višina mangovcev omeji na 7–10 metrov, širina pa je pri pritlikavih tipih okoli 8 metrov. Nekatere sorte so prilagojene tudi za rast v subtropskih razmerah, s temperaturnim območjem 21–25 0C in z okrog 60-odstotno vlažnostjo. Višja temperatura je za večino sort tako še ustreznejša. Za dobro cvetenje in nastavek plodov pa mangovec potrebuje veliko svetlobe in sušno obdobje.
Pri nas je mangovec tako možno gojiti samo v rastlinjakih s primerno klimo. Samo v tem primeru se lahko oblikuje vabljivo okrasno drevo. Gojili bi ga lahko v velikih posodah ali na dobro pripravljeni gredi. V območjih zmernega pasu pa drevo v rastlinjaku cvete le proti koncu rastne dobe in samo če je imelo najboljše rastne razmere.
Mlade rastline presadimo, ko so visoke približno en meter. Potrebujejo lončno prst, ki vsebuje počasi topno gnojilo s srednjo vrednostjo kalija in veliko dušika. Najnižja temperatura, na kateri še uspeva, je lahko 21–25 0C, imeti pa mora tudi stalno vlažnost okrog 75 odstotkov. Ravno zato moramo mangovec med rastjo redno zalivati, saj za rast potrebuje veliko vlage.
