V Nemčiji se je število tako imenovanih “balkonskih elektrarn” ali “Balkonkraftwerke” močno povečalo, saj prebivalci iščejo načine za zmanjšanje stroškov električne energije in prispevanje k trajnostni prihodnosti. Ti majhni sončni paneli, ki jih je mogoče namestiti na balkone, terase ali fasade stavb, omogočajo enostavno in cenovno dostopno proizvodnjo lastne električne energije.
Porast priljubljenosti balkonskih elektrarn
Do oktobra 2024 je bilo v Nemčiji registriranih več kot 706.000 “priključno pripravljenih sončnih naprav”, kar je dvakrat več kot na začetku leta. Skupna nameščena moč teh naprav zdaj presega 600 megavatov. V tretjem četrtletju 2024 je bilo v obratovanje predanih skoraj 140.000 novih naprav z največjo močjo 141 megavatov. Ta trend se pripisuje zmanjševanju birokratskih ovir, nižjim cenam sončnih sistemov in izboljšanim pravicam najemnikov ter lastnikov stanovanj za namestitev tovrstnih naprav.
Prednosti in enostavnost namestitve
Balkonske sončne elektrarne so zasnovane za enostavno namestitev in uporabo. Sestavljene so iz enega ali dveh sončnih panelov z močjo približno 300 do 800 vatov, ki jih je mogoče pritrditi na balkonske ograje, terase, garažna strešna ali fasade stavb. Namestitev ne zahteva posebnih dovoljenj, razen v primerih zgodovinsko zaščitenih fasad ali posebnih omejitev s strani stanovanjskih skupnosti ali lokalnih oblasti. Stroški takšnih sistemov se gibljejo med 400 in 800 evri, prihranki na računih za elektriko pa lahko dosežejo do 30 %, kar pomeni, da se investicija povrne v približno šestih letih.
Pogled v prihodnost
Poleg Nemčije se trend balkonskih sončnih elektrarn širi tudi v druge evropske države, kot sta Španija in Francija. Z naraščajočimi cenami električne energije in vse večjo ozaveščenostjo o okoljskih vprašanjih se pričakuje, da bo priljubljenost teh naprav še naprej rasla, kar bo posameznikom omogočilo večjo energetsko neodvisnost in prispevek k trajnostni prihodnosti.
Znanstveniki z Univerze v Bristolu in britanske Agencije za jedrsko energijo (UKAEA) so razvili prvo diamantno baterijo na svetu, ki uporablja radioaktivni izotop ogljik-14. Ta inovativna baterija lahko zagotavlja energijo za tisoče let, kar odpira nove možnosti za napajanje naprav v ekstremnih okoljih in medicinskih vsadkov.
Tehnologija in varnost
Baterija deluje tako, da izkorišča razpad ogljika-14, izotopa z razpolovno dobo približno 5730 let. Med razpadom nastajajo hitri elektroni, ki jih diamantna struktura pretvori v električno energijo, podobno kot sončne celice pretvarjajo svetlobo v elektriko. Ogljik-14 se pridobiva iz grafitnih blokov, uporabljenih v jedrskih reaktorjih, kar pomeni, da ta tehnologija ne le zagotavlja dolgotrajno energijo, ampak tudi ponuja rešitev za recikliranje jedrskih odpadkov.
Varnost je ključnega pomena pri uporabi radioaktivnih materialov. Diamant je najtrša znana snov in učinkovito zadrži sevanje, ki ga oddaja ogljik-14, kar pomeni, da je baterija varna za uporabo v različnih aplikacijah, vključno z medicinskimi vsadki, kjer je zanesljivo in dolgotrajno napajanje ključnega pomena.
Potencialne možnosti uporabe
Zaradi svoje dolge življenjske dobe in zanesljivosti je diamantna baterija idealna za uporabo v napravah, kjer je zamenjava ali polnjenje baterij težavno ali nemogoče. To vključuje medicinske vsadke, vesoljske misije, senzorje v oddaljenih ali ekstremnih okoljih ter varnostne naprave. Trenutno baterija zagotavlja nizke ravni moči, vendar raziskovalci delajo na izboljšanju zmogljivosti, kar bi lahko v prihodnosti omogočilo širšo uporabo te tehnologije.
Profesor Tom Scott z Univerze v Bristolu je poudaril, da ta mikronapajalna tehnologija lahko podpira širok spekter pomembnih aplikacij, od vesoljskih tehnologij in varnostnih naprav do medicinskih vsadkov. V prihodnjih letih načrtujejo sodelovanje s partnerji iz industrije in raziskovalnih ustanov za nadaljnji razvoj in komercializacijo te obetavne tehnologije.
Razvoj diamantne baterije predstavlja pomemben korak naprej v iskanju trajnostnih in dolgoročnih rešitev za napajanje naprav, hkrati pa ponuja inovativno metodo za upravljanje jedrskih odpadkov.
Mariborska kolesarska mreža (MKM) v okviru projekta Sklenimo krog podarja odsluženim kolesom novo življenje. S spodbujanjem ponovne uporabe in recikliranja želi prispevati k zmanjšanju količine odpadkov ter obenem spodbuditi trajnostno mobilnost v Mariboru in širši okolici.
Kolesa namesto odpadkov v ponovno uporabo
“Vsako leto se zavrže veliko koles, ki bi jih lahko s popravilom ali recikliranjem ponovno uporabili. Naš projekt se osredotoča na to, da takšnim kolesom podarimo novo življenje, s tem pa zmanjšamo količino odpadkov, emisij toplogrednih plinov ter spodbujamo krožno gospodarstvo,” pojasnjujejo v MKM.
Projekt vključuje vzpostavitev zbirnih točk za kolesa na več lokacijah v Mariboru in okolici ter organizacijo delavnic popravil in recikliranja. V teh delavnicah bodo zainteresirani pridobili praktične veščine obnove koles, kar dodatno spodbuja trajnostno rabo virov.
Pomoč socialno šibkejšim in širitev aktivnosti
Obnovljena kolesa so namenjena tudi socialno šibkejšim družinam in posameznikom. “Prispevati želimo k boljši mobilnosti in dostopnosti za vse, ki si kolesa sicer ne bi mogli privoščiti,” pravijo v MKM.
Projekt, ki ga sofinancira Eko sklad, se nadaljuje in nadgrajuje, saj so v MKM s podobnimi aktivnostmi pričeli že leta 2015. “Vsako leto nas ljudje pokličejo, ko čistijo kleti ali kolesarnice, in želijo podariti kolesa. Prav tako nam univerza odstopi zapuščena kolesa pred študentskimi domovi, ki jih naši prostovoljci obnovijo in pripravijo za ponovno uporabo,” pojasnjujejo v organizaciji.
Sodelovanje z mestom in prihodnost projekta
MKM se z Mestno občino Maribor dogovarja za dovoljenje, da prevzamejo vsa zapuščena kolesa v mestu. “Takšna, ki so že več kot leto priklenjena k drogu ali kam drugam, bi prevzeli in popravili – namesto da končajo v Dravi. Ker oddaja kolesa na odpad pogosto zahteva plačilo, to ljudi odvrača od pravilne razgradnje,” dodajajo v organizaciji.
Poleg donacij prenovljenih koles priseljencem in socialno ogroženim, nekaj obnovljenih koles v MKM tudi prodajo, da pokrijejo stroške materiala za popravilo. “Naša kolesa postajajo vedno bolj priljubljena in ljudje jih iščejo,” zaključujejo v organizaciji.
Bohinj, 15. februarja – Popoldne se je na območju Bogatinskega sedla v Julijskih Alpah sprožil snežni plaz. Kot so potrdili na Gorski reševalni zvezi Slovenije, je stekla obsežna reševalna akcija, v kateri sta bila aktivirana dva helikopterja. Po prvih informacijah je bila zasuta ena oseba, ki so jo uspeli pravočasno izkopati in ni utrpela poškodb, so sporočili s Policijske uprave (PU) Kranj.
Po navedbah spletnega portala N1 se je plaz sprožil nekaj po 14. uri, ko so bili na območju tudi pohodniki. Njihovo število ni znano, a na srečo ni poročil o dodatnih ponesrečencih.
Hitra intervencija reševalcev
Na PU Kranj so za STA pojasnili, da so bili obveščeni o snežnem plazu, ki je zasul eno ali več oseb. Takoj so na teren poslali reševalce Gorske reševalne službe Bohinj in policista Gorske enote policije, ki so s pomočjo helikopterjev preverili razmere na kraju dogodka.
Po dosedanjih podatkih je plaz zasul eno osebo, ki so jo uspeli rešiti nepoškodovano. “Trenutno ne razpolagamo z informacijami, da bi bilo več oseb zasutih,” so sporočili s PU Kranj.
Podobni primeri v gorah
PU Nova Gorica je danes za STA potrdila še en snežni plaz na območju Kanina, kjer sta bila ogrožena dva turna smučarja. Na srečo sta se sama rešila iz plazu in se varno vrnila v dolino. Dogodek ponovno opozarja na nevarnosti, ki jih v zimskih razmerah prinašajo gore, in poudarja pomembnost ustrezne priprave ter previdnosti pri gibanju v visokogorju.
Nedavne raziskave razkrivajo zaskrbljujočo povezavo med mikroplastiko in boleznimi srca. Mikroskopski delci plastike, ki jih zaužijemo z vodo, hrano ali vdihujemo iz zraka, lahko prodrejo v naš krvni obtok in se kopičijo v arterijah, kar povečuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Mikroplastika v arterijah: kaj pravijo raziskave
Študija, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je analizirala arterijske obloge 257 pacientov, ki so bili podvrženi operaciji zaradi zamašenih vratnih arterij. Rezultati so pokazali, da je približno 60 % teh oblog vsebovalo mikroplastične delce. Še bolj zaskrbljujoče je, da so imeli pacienti z mikroplastiko v arterijah 4,5-krat večjo verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap ali smrt v naslednjih treh letih. Poleg tega so ti posamezniki kazali povišane ravni vnetnih markerjev, kar dodatno povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Kako mikroplastika vpliva na naše zdravje
Mikroplastika so delci plastike, manjši od 5 milimetrov, ki nastajajo zaradi razgradnje plastičnih izdelkov. Prisotni so povsod okoli nas – v vodi, hrani in zraku. Ko ti delci vstopijo v naše telo, lahko povzročijo oksidativni stres, vnetja in poškodbe tkiv. Študije so pokazale, da se mikroplastika lahko kopiči v srčnem tkivu, krvi in celo v reproduktivnih organih, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav.
Kako zmanjšati izpostavljenost mikroplastiki
Čeprav se popolni izogib mikroplastiki zdi skoraj nemogoč, lahko z nekaj preprostimi ukrepi zmanjšamo svojo izpostavljenost:
Uporabljajte filtre za vodo: Namestitev kakovostnih filtrov za vodo lahko pomaga odstraniti delce mikroplastike iz pitne vode.
Izogibajte se plastični embalaži: Ko je le mogoče, izberite izdelke brez plastične embalaže ali v stekleni embalaži.
Omejite uporabo sintetičnih tkanin: Sintetična oblačila med pranjem sproščajo mikrovlakna v vodo. Izberite naravne materiale in uporabite pralne vrečke, ki zmanjšujejo sproščanje mikrovlaken.
Zmanjšajte uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo: Uporabljajte steklene ali kovinske steklenice, posode in pribor namesto plastičnih.
Preverite sestavine kozmetičnih izdelkov: Nekateri kozmetični izdelki vsebujejo mikroplastiko. Izberite izdelke brez plastičnih delcev.
Zavedanje o prisotnosti mikroplastike in njenih potencialnih vplivih na zdravje je prvi korak k zaščiti našega srca in celotnega organizma. S preprostimi spremembami v vsakdanjem življenju lahko zmanjšamo tveganje in prispevamo k bolj zdravemu okolju.
Na Valentinovo, 14. februarja 2025, bodo ljubitelji neba v nekaterih delih Združenih držav Amerike morda deležni posebnega darila narave – severnega sija ali aurora borealis. Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je napovedala geomagnetno nevihto razreda G1 (manjša), ki bi lahko povzročila pojav severnega sija v noči na Valentinovo.
Kaj povzroča severni sij?
Severni sij nastane, ko nabiti delci s Sonca, znani kot sončni veter, trčijo z Zemljinim magnetnim poljem. Ti delci nato trčijo z molekulami v Zemljini atmosferi, kar povzroči svetlobne efekte, ki jih vidimo kot plesajoče luči na nebu. Trenutno je Sonce v fazi “sončnega maksimuma”, kar pomeni povečano sončno aktivnost in s tem večjo verjetnost za pojav auror.
Kje in kdaj bodo lahko na Valentinovo opazovali severni sij?
Po napovedih NOAA bi lahko severni sij na Valentinovo bil viden v zveznih državah Idaho, Montana, Severna Dakota, Minnesota, Wisconsin in Aljaska. Ob ugodnih pogojih bi se lahko razširil tudi do severnega Michigana in Maina.
Čeprav je napoved obetavna, je pojav severnega sija odvisen od številnih dejavnikov, vključno z intenzivnostjo sončnega vetra in lokalnimi vremenskimi razmerami. Zato ni zagotovila, da bo viden, vendar se bo veliko ljudi odpravilo na potencialne lokacije, z upanjem, da bodo deležni nepozabnega nebesnega spektakla na Valentinovo.
Predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz z naslovom Naredimo Ameriko spet zdravo (Maha), za kar bo skrbela posebna istoimenska komisija pod vodstvom ministra za zdravje Roberta Kennedyja mlajšega. Komisija se bo skušala soočiti z naraščanjem kroničnih bolezni v ZDA.
Robert F. Kennedy Jr. je bil nedavno potrjen za sekretarja ameriškega ministrstva za zdravje in socialne storitve (HHS) ter s seboj prinesel pobudo “Make America Healthy Again” (MAHA), kar pomeni “Naj Amerika ponovno postane zdrava.” Čeprav pobuda cilja na zmanjšanje kroničnih bolezni in izboljšanje javnega zdravja, se Kennedy sooča z velikimi izzivi zaradi svojih kontroverznih stališč in trenutnih proračunskih omejitev.
Njegovo potrditev so številni strokovnjaki za javno zdravje sprejeli z zadržki, saj ima Kennedy zgodovino širjenja dvomov o cepivih in medicinskih dezinformacij. Kljub temu se je zavezal, da bo s pobudo MAHA izboljšal prehrano in zmanjšal število kroničnih bolezni.
Izzivi na poti do uresničitve pobude
Pobuda MAHA se sooča s številnimi izzivi, vključno s predlaganimi proračunskimi rezi za zdravstvene agencije, kot so zmanjšanje sredstev za Medicaid in zmanjšanje delovne sile. Ti rezi bi lahko ovirali prizadevanja za obravnavo kroničnih bolezni in izboljšanje javnega zdravja. Poleg tega lahko Kennedyjeva preteklost povzroči notranje napetosti znotraj administracije, kar bi lahko še dodatno otežilo uresničitev pobude.
Hrvaški organi pregona so razbili kriminalno mrežo, ki naj bi pod vodstvom dveh hrvaških državljanov nezakonito uvažala nevarne odpadke iz Slovenije, Italije in Nemčije. Po ugotovitvah Europola so storilci na nezakonit način odložili najmanj 35.000 ton odpadkov in pri tem pridobili vsaj štiri milijone evrov dobička.
Hrvaška policija je v četrtek aretirala 13 oseb, ki so del mreže okoljskega kriminala. Glavna osumljenca sta organizirala nezakonit uvoz nevarnih odpadkov, ki niso bili primerno obdelani, temveč so jih preprosto zakopali na najmanj treh lokacijah na Hrvaškem.
Lažno označeni nevarni odpadki
Preiskava je pokazala, da je kriminalna mreža odpadke lažno označevala kot plastične materiale, primerne za reciklažo. V resnici so bili ti odpadki nevarni in niso ustrezali nobenim okoljskim standardom. Poleg tega obstaja sum, da so nezakonito odlagali tudi medicinske odpadke hrvaških podjetij.
Po navedbah Europola kriminalne združbe pogosto izkoriščajo visoke stroške obdelave nevarnih odpadkov, pri čemer zmagujejo na razpisih z nerealno nizkimi ponudbami. Po pridobitvi posla pa odpadke brez obvezne predhodne obdelave prevažajo na Hrvaško in jih tam nezakonito odlagajo.
Policijska preiskava in mednarodno sodelovanje
Hrvaški organi pregona so v sodelovanju z italijanskimi karabinjerji in slovenskimi kriminalisti izvedli več preiskav ter zasegli elektronske naprave, mobilne telefone in dokumente. Predstavnik hrvaške policije Ivica Kropek je na novinarski konferenci pojasnil, da preiskujejo deset oseb in štiri podjetja zaradi hujših kaznivih dejanj zoper okolje, ponarejanja dokumentov, davčne utaje in pranja denarja.
Po podatkih hrvaškega urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je prvoobtoženi Josip Šincek vodil organizirano hudodelsko združbo, ki je od leta 2022 do septembra 2024 uvažala in nezakonito odlagala odpadke na več lokacijah, vključno z območjem Gospića, Varaždina in Benkovca.
V ločeni preiskavi so hrvaški organi ovadili tri hrvaške državljane in eno podjetje zaradi suma uvoza več tisoč ton nevarnih odpadkov iz Slovenije v Poznanovec. Po navedbah Krapinsko-zagorskih policistov so osumljenci od leta 2021 do 2024 izvedli več kot 200 nezakonitih pošiljk, v katerih so brez ustreznega dovoljenja prepeljali več kot 4500 ton nevarnih odpadkov iz Slovenije na Hrvaško.
Po poročanju hrvaškega portala Index.hr sta oba primera del širše policijske akcije, katere cilj je razkriti in razbiti mrežo nezakonitega uvoza in odlaganja nevarnih odpadkov na Hrvaškem.
Velikonočni otok skriva zanimivo vrsto rdečih rakovic, ki je na otoku velika živalska atrakcija.
Že samo ime otoka obeta zanimivo branje, polno skrivnosti, ki so se obdržale vse do danes. O tem nas bo prepričalo že prvih nekaj značilnosti Velikonočnega otoka. Pravo ime tega veličastnega otoka je Rapa Nui ali špansko Isla de Pascua. Gre za polinezijski otok, ki leži v jugovzhodnem Tihem oceanu. Velikonočni otok sodi v skupino najbolj izoliranih otokov na svetu. To je tudi eden od razlogov za njegovo edinstveno kulturno, zgodovinsko, zoološko in fitološko bogastvo. Velikonočni otok pripada Čilu, od njega pa je oddaljen kar 3600 kilometrov. Najbližji naseljeni otok pa je od njega oddaljen 2075 kilometrov.
Ko pogledamo v zgodovino človeštva in začnemo spoznavati dejstva o njegovi naselitvi na otoku, vidimo, da so otok okoli leta 400 naselili pripadniki ljudstva Rapauni. To ljudstvo je na otok prišlo v kanujih, na otoku pa pustilo bogat pečat. Gre predvsem za velike kipe v obliki glav, s katerimi večina ljudi navadno tudi najprej poveže Velikonočni otok. Kipi se imenujejo Moai. Narejeni so iz vulkanskega kamna, visoki pa so od 5 do 22 metrov. Na Velikonočnem otoku je takšnih kipov več kot 600. Kipe je takratno ljudstvo postavljalo nad grmadami (imenujemo jih ahuje), kjer so sežigali mrtve. Obrazi teh kipov so obrnjeni v notranjost otoka, saj so tako duše umrlih lahko vedno opazovale dogajanje na otoku. Ljudstvo Rapauni je svoj vrhunec doživelo okoli leta 1000, saj naj bi takrat na otoku živelo kar 20.000 njegovih pripadnikov.
Velikonočni otok pa ni zanimiv samo zaradi človeške poselitve in bogate dediščine, ki jo je ta kultura zapustila za seboj, ampak tu biva tudi zanimiva vrsta rakovic, ki je na otoku velika živalska atrakcija, najdemo pa jo sicer tudi na Božičnem otoku. Govorimo o rdeči kopenski rakovici. A zakaj je ta vrsta rakovice tako zelo zanimiva?
Foto: Wikimedia Commons
Gre za večjo tropsko kopensko rakovico, ki je spremenila način življenja in vodo zamenjala s kopnim. Rdeče rakovice živijo v samem osrčju otoka, v vodo pa se vrnejo samo v času razmnoževanja. Takrat je ves otok, kamorkoli pogledamo, poln drobnih rakovic, ki se selijo proti morju. Okrog sto milijonov rdečih rakovic, kolikor jih živi na Velikonočnem otoku, se tako vsako leto na začetku deževne dobe odpravi na veliko selitev, ki traja približno teden dni. Takrat je na otoku vse rdeče od rakovic.
Dobesedno. Polni so jih vrtovi in igrišča, največ pa jih je po cestah. Videti trume rdečih rakovic je zagotovo posebno doživetje, vendar pa ima vsaka medalja dve plati. V času selitve je vsako leto povoženih ogromno rakovic, v tem času pa se zgodi tudi veliko prometnih nesreč. Klešče rakovic so namreč tako močne, da brez težav predrejo celo avtomobilske pnevmatike. Zgodba je podobna tudi na Božičnem otoku. Otočani in oblasti so zato začeli razmišljati, da bi rakovicam zagotovili posebne poti, ki bi jim omogočile varno potovanje do morske obale, hkrati pa bi se tako izognili tudi številnim nesrečam, ki se zgodijo v času njihove selitve.
Ko rakovice prispejo do morja …
Rdeče rakovice se na obali pripravljajo na paritev. Samci na obalo pridejo že pred samicami in jih počakajo. Ko čakajo samice, se samci potapljajo v obrežnih plitvinah. Tako nadomestijo izgubljeno vodo, soli in ostale minerale, ki so jih porabili med potjo do morske obale. Po času parjenja ostanejo samice še do dva tedna v morski vodi ali rovih, ki so jih na obali skopali samci. Parjenje in odlaganje jajc potekata pred rovi ali v njih, samci pa rove zelo skrbno čuvajo. V tem času dozorijo tudi jajčeca v rakovicah, ki jih nato odložijo na obali. Po parjenju se rakovice spet vrnejo tja, od koder so prišle. Ko se izležejo mlade rakovice, se postopoma tudi same odpravijo proti notranjosti otoka.
Opis rdeče rakovice
Rdeče kopenske rakovice prištevamo med precej velike rakovice. V 4–5 letih v širino zrastejo tudi do 116 mm. Pripadniki moškega spola so precej večji kot samice. Samci imajo prav tako večje klešče kot samice, te pa lahko od pripadnikov moškega spola ločimo po precej širšem zadku. Rakovice so navadno obarvane svetlo rdeče, lahko tudi oranžno, redkeje pa vijolično.
Življenjski prostor rdeče rakovice
Rdeče rakovice so prilagojene življenju na kopnem. Navkljub vsemu tudi kopenske rakovice dihajo s škrgami, zato morajo ves čas paziti na ustrezno raven vlage v telesu. To morajo redno ohranjati, zato se zadržujejo v vlažnejših predelih. Kljub temu, da gre za dnevne živali, se te rakovice ne izpostavljajo soncu. Kot življenjski prostor si rdeča rakovica skoplje rov v zemljo. Med sušno dobo rakovice vhod v rov pokrijejo s kopico listja, saj tako v njem ohranijo visoko raven vlage. Vse sušno obdobje rakovice prebijejo v svojih rovih in se na površju spet prikažejo po treh mesecih, ko nastopi vlažna sezona. Rdeča rakovica je samotarska žival, zato živi sama, svoj dom pa vestno brani pred vsiljivci.
Prehranjevanje rdeče rakovice
Rdeče kopenske rakovice so vsejede živali. Večinoma jedo suho listje, posegajo pa tudi po rožah, sadju, mrhovini, med njimi je včasih prisoten tudi kanibalizem, prehranjujejo pa se tudi s smetmi, ki jih za seboj pusti človek.
Naravni sovražniki rdeče rakovice
Odrasle rdeče rakovice načeloma nimajo naravnega sovražnika. Občasno se znajdejo na jedilniku kakšnega kitovca.
Japonska vlada je danes napovedala sprostitev petine svojih nujnih zalog riža, saj so se cene zaradi visokih temperatur, slabe letine in paničnega nakupovanja po opozorilih o morebitnem “megapotresu” skoraj podvojile. To je prvič, da je vlada posegla v zaloge zaradi težav v dobavni verigi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Drastičen porast cen riža
Avgusta so bile nekatere trgovine s policami povsem izpraznjene, kar je sledilo tednu dni dolgih počitnic, več tajfunom in opozorilom o bližajočem se močnem potresu, ki se še ni zgodil. Po zadnjih podatkih je bilo konec januarja za pet kilogramov riža treba odšteti 3688 jenov (23 evrov), kar je skoraj dvakrat več kot leto prej, ko je ista količina stala 2023 jenov (12,6 evra).
Vlada je sprva pričakovala, da se bodo cene umirile, ko bodo prispele nove letine, vendar so visoke cene vztrajale, predvsem zaradi kopičenja zalog s strani distributerjev, ki so se bali pomanjkanja.
Vladni ukrepi in reakcije strokovnjakov
Japonski kmetijski minister Taku Eto je sporočil, da bo vlada sprostila 210.000 ton riža iz skupno milijon tonskih zalog. “Upam, da boste to razumeli kot našo trdno odločenost, da za vsako ceno izboljšamo razmere,” je dejal minister.
To je prvič po letu 1995, ko so bile vzpostavljene zaloge, da se sproščajo zaradi težav v dobavnih verigah. Masayuki Ogawa z univerze Utsunomiya je pojasnil, da so k trenutni krizi prispevali različni dejavniki, vključno s povečanim turizmom in rekordno vročino leta 2023.
Distributerji so dodatno poslabšali situacijo, saj naj bi kopičili zaloge v upanju na kasnejšo prodajo po višjih cenah. “Obstaja sum, da nekateri distributerji poskušajo ustvariti dobiček in čakajo na dvig cen,” je opozoril Ogawa.
Spremembe v prehranjevalnih navadah
Naraščajoče cene že vplivajo na prehranjevalne navade Japoncev. Prebivalka Tokia Eriko Kato je za AFP povedala, da si zdaj namesto riža občasno privošči rezance, kot so udon ali soba.
Potrošnja riža na Japonskem se je v zadnjih šestih desetletjih prepolovila in je leta 2022 znašala 51 kilogramov na prebivalca. Kljub temu ostaja riž pomemben del japonske kulture in je močno vplival na oblikovanje pokrajine države, še navaja AFP.
