Znanstveniki so odkrili, da obstajajo v severno atlantskem oceanu dve različni vrsti Orke, ki se razlikujeta pri prehranjevanju ter tudi genestkih lastnostih.
Orke navdušujejo znanstvenike
Stvar je prišla že tako daleč, da te rezlike niso zanemarljive, ampak se zna zgoditi, da bosta na svetu po novem mogoče obstajali dve različni vrsti živali prvotno imenovane ene Orke.
Pregledali so 62 okostij kitov, med katerimi so bila nekatera stara tudi več sto let. Odkrili pa so, da ima ena vrsta okostja daljše zobe kot druga vrsta. To pa verjetno zato, ker se prva vrsta prehranjuje z manjšimi kiti, druga pa s kombinacijo tjulnjev ter rib.
Različne ekološke niše so torej živalsko vrsto priprljale do tega, da so prehranjevalne navade vplivale na genetske spremembe pri isti vrsti. Razlika med vrstama je opazna tudi pri sami velikosti kitov, saj je prva vrsta za skoraj 2 metra daljša od druge vrste.
Kar pa je pri tem še toliko bolj navdušilo znanstvenike pa je to, da se obe vrsti nahajata na istem področju.
Kolikokrat ste si že zadali, da boste naslednjič bolje prebrali tudi drobni tisk in deklaracijo na embalaži in ugotovili, kaj dejansko zaužijete?
Če mislite, da je dovolj, da preberete le kalorične vrednosti hrane, potem ste se zmotili. Vendar pa se zaradi tega ne morete obtoževati, saj je deklaracije na hrani težje dešifrirati, kot pa Da Vincijevo šifro. Zato je tu kratki vodič za vas, da se boste lažje znašli, ko boste naslednjič pregledovali deklaracije.
Večina se ustavi na kaloričnih vrednostih hrane, vendar pa se malce pod to vrednostjo nahaja veliko več, bolj pomembnih števil. Stolpec z dnevnih odstotkom zaužite vrednosti nam pove, koliko odstotkov, potrebnih za zadovoljitev priporočene dnevne količine določenega hranila dobimo, če zaužijemo nek proizvod.
Najbolj težaven del je seznam s sestavinami. Vsekakor se držite stran od proizvodov, ki pravijo, da ne vsebujejo maščob, saj ni zdravo zaužiti takšnih proizvodov, kjer je bila maščoba umetno odstranjena z raznimi kemikalijami. Prav tako pa ni priporočljivo kupovati proizvodov, ki vsebujejo sestavine s ‘kemičnim’ prizvokom, saj te niso zdrave.
Ena izmed najbolj pogostih sestavin, ki se jo poskušamo izogibati je sladkor. Na žalost so proizvajalci našli drug način za prodajo takšnega proizvoda, saj so iznašli več kot le eno ime, ki nadomesti besedo sladkor. Zato vse kar vsebuje koruzni sirup, visoko-fruktozni koruzni sirup, koncentrat sadnega soka, umetni sadni okusi, dextroza, sukroza, … dejansko vsebuje sladkor, zato se teh proizvodov izogibajte, če želite ohraniti dobro zdravje in vitko linijo.
Vsekakor pa je najbolj priporočljivo, da jeste svežo hrano, ki ste jo pripravili doma. Glejte le, da bo vsaj polovica krožnika napolnjena z zelenjavo.
Še pred nedavnim se je biogorivo iz alg zdela odlična ideja, saj so alge izredno učinkovite pri proizvajanju energije iz sončne svetlobe in bi lahko potencialno napajale elektrarne.
Uporaba biogoriva iz alg
To bi bilo možno izvesti tako, da bi alge absorbirale izpuhe in ob enem proizvajale novo gorivo. Vendar pa je nedavna študija to teorijo obrnila na glavo.
Stranski produkti biogoriva škodljivi za okolje
Raziskovalci na univerzi v Virginiji so odkrili, da je življenski cikel biogoriva iz alg izredno umazan, saj proizvede več ogljikovega dioksida, kot so pričakovali in kolikor bi ga alge lahko absorbirale.
Krivec za to pa so ogromne količine gnojila, ki naj bi bilo potrebno za samo vzgojo in rast alg. Gnojilo je osnovano na nafti in oddaja dušikov oksid. Raziskovalci so zato predlagali uporabo gnojila iz čistilnih naprav, da bi lahko ta problem obšli, vendar pa je trenutna realnost takšna, da smo še vedno kar daleč stran od biogoriv, ki bi resnično pomenila velik korak pri zmanjševanju onesnaževanja.
Ali ste vedeli, da že skoraj štiri desetletja znanost ve, kako škodljive so strjene maščobe, pa to industrije ni prepričalo, da bi opustila te škodljive tehnologije?
Dolgo smo menili, da so beljakovine najbolj pomembne za naše življenje. Res je, da so beljakovine gradbeni material za naša tkiva, vendar pa so maščobe tisto, kar omogoča, da naše celice zares delujejo.
Celice v našem telesu
V šoli so nas učili, da nam maščobe dajejo energijo in da se v njih topijo vitamini. Ko gre za energijo, je pri tem mišljen zgolj fizični vidik (en gram maščobe vsebuje približno devet kalorij), o tem, da se v maščobah topijo vitamini, pa večina ljudi razmišlja kot o topilu. Povprečno znanje o maščobah se tu ponavadi konča. Da so maščobe tudi nosilke drugih za življenje pomembnih energij in da so glavni gradbeni material za celične ovojnice, pa vedo le redki.
Celica je veliko več kot prispodoba jajčka, kot smo jo risali v šoli (membrana + citoplazma + jedro). V resnici ima vsaka celica več sestavnih delov od avtomobila. Poleg tega imamo tudi veliko različnih vrst celic. Da bi razumeli, kako pestro je dogajanje v celici, si raje zamislite vesoljsko ladjo, v kateri so motorji, električna centrala, pogoni za prečiščevanje zraka, komunikacijski in navigacijski centri, GPRS navigacija, shrambe z zalogo hrane in vode ter najbolj varovani del, v katerem so ohranjeni zapisi o pravilnem razvoju celic (t. i. genski zapis).
Celične membrane odločajo o vsem, kar lahko pride v celico, in o vsem, kar mora celico zapustiti. So carina in policija obenem. Skrbijo za vzdrževanje pristajalnih stez (receptorjev), ki morajo biti brezhibne, če želimo, da oskrba in komunikacija celice delujeta brez težav. Celica ima veliko ključavnic, ki jih mora odkleniti pravi ključ, če želimo, da ta in ona snov pride vanjo. Če so ključavnice v okvari, se začnejo težave.
Za razliko od vesoljske ladje, narejene iz materialov, ki lahko zdržijo desetletja, se celice nenehno obnavljajo. Maščobe in holesterol so nepogrešljiv gradbeni material za obnovo in pravilno delitev celic. Vi pa ste glavni zunanji dobavitelj gradbenega materiala za to opravilo.
Če ste prisotni in se zavedate odgovornosti, ki jo nosite kot glavni nabavni člen, potem boste k temu opravilu pristopili odgovorno. Če boste priskrbeli vrhunska olja in maščobe, bodo imele tudi vaše celice možnost ustvariti brezhibne membrane in zagotoviti nemoteno celično delovanje. Če pa svoje telo hranite s hidrogeniziranimi maščobami, bodo membrane izgubile svojo prožnost in marsikaj, kar bi moralo v celico, bo ostalo »pred vrati«. Tisto, kar bi moralo ven, pa bo ostalo in gnilo v celici.
Do tega prihaja zato, ker so hidrogenizirane maščobe bolj podobne plastiki kot organski snovi. Njihova molekularna struktura je trda in neraztegljiva, zato ne morejo omogočiti pravilne osmoze in prenosa energije. Naravne maščobe imajo živ energijski naboj, hidrogenizirane maščobe pa so mrtve.
V naravni takšne molekule ne obstajajo. Ne boste jih našli v nobeni izvirni organski obliki, zato je hidrogenizirane maščobe žaljivo primerjati z nasičenimi maščobami. Morda je bil namen proizvajalca dobiti nekaj uporabnega namesto nasičenih maščob, vendar pa »izrodek«, ki so ga dobili, nima več veliko skupnega z živilom.
Če celica ne more dihati, če ne more dobiti hrane in ne more pravilno izločati svojih presnovnih ostankov, bo prizadeta. Njena delitev ne bo več pravilna. Slabe membrane olajšujejo vdor patogenih organizmov in degeneracijo celice.
Skupek prizadetih celic naredi prizadet organ, prizadeti organ pa verižno podira naše fiziološke in energijske procese v telesu. Zato je seznam posledic, do katerih pripelje uživanje hidrogeniziranih maščob, tako dolg. Verjemite, popolnoma vseeno je, kako se glasi diagnoza – ta je odvisna od tega, kaj so izmerili, zagledali na posnetkih ali zatipali kot posledico vseh opisanih napak. Pomembno je, kje so vzroki.
Zakaj uživamo plastiko?
Hidrogenizirana olja so najslabša oblika maščob, ki si jo lahko zamislite. Industrija ve, da gre za nevarno snov. Znanstveniki so to ugotovili že davnega leta 1971. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1977 države zaprosila, naj zakonsko prepovejo to tehnologijo predelave, vendar je prehranska industrija očitno bolj uspešna v lobiranju, zato je uporaba teh maščob še vedno dovoljena.
Verjetno o tem doslej niste veliko slišali. To pravim, ker je v Sloveniji zelo malo napisanega o škodljivosti teh degeneriranih maščob. Avtorji knjig in učbenikov, tako prehranskih kot zdravstvenih, se praviloma zadovoljijo s tem, da jih dajo na seznam živil, ki naj bi jih zaužili čim manj – ker se, po besedah mnogih, obnašajo kot nasičene maščobe. Pogosto je omenjeno tudi, da lahko zaradi transmaščobnih kislin prispevajo k dvigu ravni holesterola.
Če bi bilo to vse, potem težave ne bi bile tako hude. V resnici so celo najslabše nasičene maščobe daleč boljša izbira od strjenih. Kljub temu, da hidrogenizirane maščobe dokazano povzročajo bolezni srca in ožilja, raka, poškodbe zarodka, hiperaktivnost, padec imunosti, neplodnost, raka na dojkah in prostati, debelost in diabetes (tipa II), propadanje zob ter dlesni in tako dalje, je to široko uporabljena sestavina, ki jo nenehno uživamo.
V ZDA menijo, da degenerirane maščobe povzročijo 30.000 smrtnih primerov na leto. Američani so zares svetovni primer ene najbogatejših držav z najslabšo prehrano na svetu. Povprečni Američan zaužije 60 odstotkov vseh maščob v hidrogenizirani obliki. Zato ne preseneča, da so vodilni tudi na listi vseh civilizacijskih bolezni.
Vi ste vzrok!
Industrija ne bo prenehala uporabljati hidrogeniziranih maščob, ker jih imamo potrošniki tako radi. Res je tako! Če bi delali z nehidrogeniziranimi maščobami, bi morali pecivo, omake, namaze in drugo delati z maslom, s palmovo ali kokosovo maščobo ali z olji. Vendar bi imeli zaradi tega izdelki veliko krajšo dobo uporabnosti, kmalu bi začeli izločati maščobo, njihov videz pa ne bi bil tako brezhiben in homogen. Izdelke bi morali shranjevati na temnem in hladnem mestu, sicer bi postale maščobe hitro žarke.
To ne bi bila težava za majhne lokalne ponudnike, vendar pa smo potrošniki razvajeni in ne zaupamo ponudnikom, ki jih ne poznamo. In ker smo tako leni, da se nam jih ne da spoznavati, dajemo prednost tistim, ki so nam svojo prepoznavnost vsilili skozi oglase v medijih, časopisih, obcestnih plakatih itd. Prednost dajemo tistim, ki so vložili veliko denarja v to, da se nam vtisnejo v spomin, ne zavedamo pa se, da so morali ta denar všteti v končno ceno svojih izdelkov.
Multinacionalke želijo iz ene tovarne dobavljati robo za milijardo ljudi. Za to pa potrebujejo čas in veliko transporta. Če potrebuje blago nekaj mesecev, da se preloži iz ene države v drugo, potem morajo biti roki uporabnosti zelo dolgi, sicer se posel ne bo splačal. Zato potrebujejo maščobe, na katere čas, kisik in temperature nimajo veliko vpliva. Če bi izdelki zahtevali le nekaj stopinj nižje temperature shranjevanja, bi postalo skladiščenje previsoka postavka v izračunih. Če bi blagu na polici prehitro potekel rok uporabnosti, bi vse skupaj izgubilo pomen. Ker želijo dobiček, trajnost, nizko prodajno ceno in lep videz, morajo uporabiti hidrogenizirana olja.
Seveda pa njihovi izračuni in želje ne pomenijo nič, dokler vi za njihov izdelek ne odštejete svojega denarja. In zakaj sploh to storite?
Zato, ker je izdelek videti lep.
Zato, ker je okusen in ga tudi otroci radi jedo.
Zato, ker reklama pravi, da je dober.
Zato, ker je cena sprejemljiva.
Zato, ker se tega ne splača delati doma.
Zato, ker ne vemo, da bi si s tem lahko škodovali.
Mislite, da bo zdaj, ko veste, za kaj pri hidrogeniziranih maščobah gre, kaj drugače? Mogoče bo pod pritiskom javnosti industrija prisiljena poiskati kakšno drugo tehnologijo. Potem vam bodo na vsakem koraku sporočali, da so njihovi izdelki brez hidrogeniziranih maščob ali brez transmaščobnih kislin, vi pa jih boste še naprej veselo kupovali. Potem boste čez deset let naleteli na kakšno novo knjigo, ki vam bo razložila, v čem je težava nove tehnologije.
Dokler industrija išče snovi, ki jim naravni vplivi ne morejo do živega, mora ubiti življenje v živilu. Ni pomembno, ali to storijo z obsevanjem, temperaturo, mikrovalovi, pritiskom ali s čim, česar še ne poznamo. Zanje bo za trženje vedno zanimivo le mrtvo živilo, kajti le mrtvo živilo izpolnjuje pogoje globalizacijskega gospodarstva. To igro mačke in miši igrajo z nami že desetletja. Ne morejo pa je igrati, če se vi odločite, da se tega ne boste šli več in se naučite razlikovati »trupla« od živih živil. Vse je odvisno od vas.
Hidrogenizacija (strjevanje)
Hidrogenizacija je kemični proces, ki se odvija pri približno 220 stopinj Celzija in s katerim se olja iz tekočega stanja spremenijo v trde maščobe. V tem procesu se uporablja hidrogen, ki s pomočjo katalizatorjev (pospeševalcev reakcije) zapolni prosta mesta v verigah nenasičenih maščobnih kislin in iz njih na umeten način naredi maščobe, podobne nasičenim maščobam.
Popolna hidrogenizacija ustvarja zelo trde maščobe z visokim tališčem, ki zaradi tega niso praktične za uporabo v industriji. Zato so veliko bolj uporabljane delno hidrogenizirane (delno strjene) maščobe, pri katerih se lahko tališče prilagodi željam industrije.
V procesu delne hidrogenizacije nastaja veliko transmaščobnih kislin, za katere danes vemo, da neposredno dvigujejo raven holesterola v telesu. Poleg tega hidrogenizacija uničuje precejšnji del karotenoidov, vitamin A, sterole in esencialne maščobne kisline. Ker pa groba hidrogenizirana maščoba ni užitna, mora še skozi proces rafiniranja, ki smo ga že opisali.
Strjena in delno strjena olja uporablja predvsem industrija. So osnova margarin, našli jih boste v večini peciv, paštet, namazov, krem, desertov, gotovih jedi itd. Če se jim želite izogniti, boste morali prenehati uporabljati kopico industrijsko predelanih živil, ali pa jih poiskati na policah z zdravo prehrano in pazljivo prebrati sestavine na izdelkih. Na srečo morajo biti označena!
Marca so na Maldivih predstavili načrt, s katerim naj bi postali do leta 2020 nevtralni kar se tiče ogljikovega onesnaževanja, kar bodo dosegli s predelavo bioloških odpadkov in kombinacijo obnovljivih virov energije. Sedaj pa je otok dodal še eno komponento temu načrtu: kokos.
Načrti države so naslednji: uporaba kokosovih lupin ter ostalih bioloških odpadkov naj bi tvorila t.i. biochar, katerega bi nato uporabili za gnojilo namesto neorganskega gnojila, katerega je država do sedaj uvažala.
Biochar je sestavina, narejena iz odpadkov rastlih, ki jih počasi kuhajo, dokler ne postane zmes bogata z ogljikom. Zmes nato zmešajo z zemljo ter zakopljejo.
Podjetje ‘krivo’ za to iznajdbo je Carbon Gold, ki trdi, da je ta postopek boljši za okolje, saj ogljika ne spustijo v ozračje. Ali je to dejansko dober način, ali pa je podjetje s tem samo hotelo mastno zaslužiti, kar seveda ne bi bilo prvič, pa se bo pokazalo šele čez nekaj let.
Tehnologija, naprave ter okolje, le kaj imajo skupnega? Nekatere tehnologije ter inovacije lahko v veliko primerih pripomorejo k lepši prihodnosti, saj nam lahko pomagajo pri reševanju ekološke krize.
Nedavna javnomnenjska raziskava pa je pokazala, da bi večino ljudi raje izbralo razne naprave, ki jim ‘olajšajo življenje’, kot pa skrb za okolje, kar je po pravci povedano nič kaj šokantna ugotovitev.
Raziskava je obsegala 1006 ljudi, katerim je bilo postavljeno naslednje vprašanje: “Če naslednje naprave škodujejo okolju, ali bi se jim odrekli?“. Preberite si, koliko ljudi bi se odreklo določenim napravam:
iPod – 38 %
Pomivalni stroj – 35 %
Mikrovalovna pečica – 25 %
Mobilni telefon – 21 %
Klimatska naprava – 14 %
Televizija – 13 %
Računalnik – 7 %
Avto – 6 %
Nič od naštetega – 21 %
Vse od naštetega – 6 %
Veliko teh naprav je v preteklih letih postalo vsakdanja ‘nuja’, zato ni čudno, da se jim ljudj ne želijo odreči. Vendar pa so posledice tega vidne na okolju, saj onesnaženost s plini, e-odpadki ter ostalimi nevarnimi snovmi uničujejo Zemljo. Torej premislite ali dejansko potrebujete vso to razkošje in ali se ni bolje odreči nekaterim rečem.
Proizvajalci so v fazi v tranzicije od umazanih in okolju škodljivih do čistejših tehnologij. Prizadevajo si zgraditi vse bolj čiste in energetsko varčne tovarne, ki ne bodo več tako zelo onesnaževale okolja.
Ford predstavil načrt za preureditev stare tovarne
Ford je tako že naredil načrt, kako čim bolj prijazno do okolja reciklirati eno od svojih starih tovarn in jo spremeniti v stavbo, ki bo proizvajala čisto energijo. Tam, kjer so nekoč stali stroji in avtomobili, katere je poganjalo fosilno gorivo, bodo sedaj postavljeni sončni kolektorji ter veterne turbine, ki bodo proizvajale čisto energijo.
130 hektarjev velika površina tovarne v mestu Wixom bo pridobivala čisto energijo. Pri tem je bilo velikega pomena tudi partnerstvo med Ford Motors ter guvernerko Michigana, Jennifer Granholm, ki je podprla projekt. Tako je načrt za energijski park, ki vključuje sončno elektrarno, ki bo proizvedla 90MW narejen, vrata pa bo odprla leta 2011.
V Sloveniji se vsako leto zgodi več kot 300 najrazličnejših čistilnih akcij na lokalni ravni. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki so ga napovedali člani društva Ekologi brez meja, pa ima veliko večje razsežnosti. Akcija, kateri se bomo seveda pridružili tudi Bodi ekovci, se bo odvila 17. aprila 2010.
Projekt je nastal po vzoru estonske akcije “Let’s do it, Estonija!”, ko je 3.maja 2008 petdeset tisoč Estoncev (4 odstotki prebivalstva), očistilo Estonijo v petih urah in zbralo 10 tisoč ton odpadkov. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov!
Dediščina našim vnukom
Slovenija je posejana z okoli 50.000 divjimi odlagališči, ki kot magnet privlačijo še več odpadkov. Po ocenah je ilegalno odvrženih kar 400.000 ton odpadkov. Njihova površina zavzema 6 kvadratnih kilometrov, toliko kot površina dveh Bohinjskih jezer! Skoraj 20 % jih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Mnoga divja odlagališča se nahajajo na vodovarstvenih območjih in onesnažujejo pitno podtalnico, zato jih je nujno očistiti. Predstavljajo resno grožnjo za okolje in ljudi.
Čistilna akcija bo potekala dvotirno.
Prvi del predstavlja čiščenje divjih odlagališč. V tem sklopu so prostovoljci že zavihali rokave in izdelujejo centralni digitalni register divjih odlagališč za vso državo. To bo prva vseslovenska baza divjih odlagališč.
Drugi del akcije se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev, ter sprehajalnih in pohodniških poti.
Organizatorji načrtujejo, da bodo zbrane odpadke po koncu akcije odstranila komunalna podjetja. Eden od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Aleš Pevc je na tiskovni konferenci 12. januarja poudaril zaupanje organizatorjev, da smo Slovenci sposobni izpeljati tako zahteven in velik projekt. Zaradi tradicionalnih čistilnih akcij, ki so vsako leto spomladi, lahko dosežemo višje cilje: združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov.
Podpora projekta
Projekt podpirajo vidne in ugledne osebnosti kot so predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik državnega zbora RS dr. Pavel Gantar, predsednik Vlade RS Borut Pahor ter minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki bo vse šole v Sloveniji javno pozval, naj se čiščenja 17. aprila 2010 aktivno udeležijo. Ta podpora je izrednega pomena za uspeh akcije, saj je eden izmed ključnih ciljev doprinos k vzgoji odgovornih državljanov. To bo s podporo ministrstva za šolstvo in šport vsaj formalno zdaj lažje uresničiti.
Podporo projektu so med drugim izkazali tudi Zavod za varstvo narave, Generalna policijska uprava (policisti bodo podpisovali divja odlagališča, naredili register, ki ga bodo potem združili z našim in pomagali pri samem čiščenju), Slovenska turistična organizacija, Olimpijski komite Slovenije, regijsko koordinacijo je prevzela Notranjsko – Kraška Regionalna razvojna agencija, CGP – družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest bo za projekt prispevala mehanizacijo.
Pridružite se tudi vi
Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! se bo uradno zaključil s koncerti v treh večjih mestnih središčih. Več informacij in spremljanje aktivnosti je možno na spletnem naslovu www.ocistimo.si.
Torej ne pozabite na 17. april 2010, vsekakor ba vas bomo o tem sproti obveščali tudi na našem portalu.Prispevajte svoj kamenček k mozaiku zgodbe Očistimo Slovenijo v enem dnevu! tudi VI.
Letošnja letna Greenpeace-ova raziskava ‘Guide to Greener Electronics’ je že dala razultate za leto 2010.
Vsako leto podelijo elektronskim napravam točke in nato objavijo seznam naprav, katere naprave dosežejo najmanj točk, in katere največ. Vendar pa je zaskrbljujoče to, da so letos naprave, ki so dobile največ točk vseeno dobile manj točk, kot leta poprej. Leta 2009 so te točke znašale skupno 7,5, medtem ko letos znašajo 7,3.
Samsung, ki je lani dobil drugo mesto ‘najbolj zelenih’, je letos padel na sedmo mesto zaradi komplikacij s t.i. BFR materiali. Podjetje je obljubilo, da bo odstranilo omenjene spojine iz svojih naprav do januarja 2010, vendar tega še niso storili.
Ostala podjetja pa stojijo na istih mestih, kot so prejšnja leta. Med tistimi, ki so se pomaknila za nekaj mest navzgor po lestvici so: Apple, Sonny ter Sonny Ericsson.
Res je, da so se podjetja HP, Fujitsu ter Nintendo izboljšala, vendar pa še vedno domujejo na dnu lestvice Greenpeace. Prvo mesto pa še vedno zasega Nokia.
Regrat je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo. V prehrani so najpogostejši recepti za regrat v juhah in kot solata v različnih oblikah. Regrat ni samo okusna, ampak tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Marca, včasih že februarja se pričenja sezona nabiranja njegovih okusnih listov, ki jih lahko postrežete surove kot solato ali pa kuhane kot zanimiv dodatek v toplih jedeh.
Ključni poudarki
Regrat (Taraxacum officinale) je bogat vir vitaminov A, B, C ter mineralov, kot so kalij, železo in cink.
Deluje kot naravni diuretik, spodbuja izločanje vode in pomaga pri razstrupljanju telesa.
Grenčine v regratu spodbujajo izločanje prebavnih sokov, kar izboljšuje prebavo.
Ima protivnetne učinke, ki lahko pomagajo pri lajšanju vnetij in bolečin.
Regratovi listi in korenine krepijo imunski sistem in delujejo antioksidativno.
Kaj je regrat
Navadni regrat (Taraxacum officinale)ali mlečec je zeljnata travnica, ki raste po vsej Evropi, najdemo pa jo tudi v nekaterih delih Azije. Rastlina raste na travnikih in ob poteh. Ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Cveti v drugi polovici aprila.
Iz cvetov se razvijejo značilne puhaste krogle iz plodov s svilnato dlakavo kodeljico, s pomočjo katere jih naokrog raznaša veter. Za uživanje je primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) ne uporabljajo le v zdravilne namene, temveč tudi v kulinariki. Regratovi listi se nabirajo v času pred cvetenjem rastline. Pri nas je sezona nabiranja regratovih listov navadno od začetka marca do sredine aprila. Regratovi cvetovi se nabirajo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom.
Regrat je večletna rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae). Ima globoko segajoče korenine, ki mu omogočajo preživetje v različnih okoljskih pogojih. Njegovi listi so podolgovati, nazobčani in tvorijo rozeto. Rumeni cvetovi se odpirajo zgodaj spomladi in lahko cvetijo do pozne jeseni. Cvetovi se ob zorenju spremenijo v značilne puhaste glave, ki jih veter raznaša naokrog.
Regrat je zelo hranilna rastlina in z njegovim uživanjem si lahko krepimo zdravje. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in rudnin. Med drugim vsebujejo več vitamina A kot korenje. Grenčine mu dajejo močne diuretične lastnosti, kar pomeni, da spodbuja odvajanje vode. Tradicionalno ga uporabljajo še pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Regrat vsebuje tudi kalij, ki nadomesti izgubo te rudnine zaradi povečanega izločanja seča.
Zdravilne lastnosti regrata
Podpora prebavi
Regrat se že stoletja uporablja kot naravno sredstvo za podporo prebavnemu sistemu. Študia, objavljena v reviji Journal of Ethnopharmacology raziskuje vplive regrata na prebavne motnje (dispepsija, anoreksija, želodčne bolezni, gastritis in enteritis) in s tem povezane kompleksne bolezni, ki vključujejo bolezni maternice, jeter in pljuč (5). Njegovi listi in korenine vsebujejo grenčine, ki spodbujajo izločanje prebavnih sokov in izboljšujejo prebavo. Čaj iz regratovih korenin je znan po tem, da pomaga pri razstrupljanju jeter in podpira delovanje žolčnika.
Naravni diuretik
Regrat deluje kot naravni diuretik (4), kar pomeni, da povečuje izločanje urina. To pomaga pri odstranjevanju odvečne tekočine iz telesa in lahko pripomore k zniževanju krvnega tlaka ter zmanjšanju oteklin.
Protivnetne lastnosti
Raziskave so pokazale, da imajo izvlečki regrata protivnetne učinke (1), kar lahko pomaga pri lajšanju vnetij in bolečin, povezanih z različnimi kroničnimi boleznimi, kot so artritis in druge vnetne bolezni.
Podpora imunskemu sistemu
Regratovi listi in korenine vsebujejo številne vitamine in minerale, ki krepijo imunski sistem. Antioksidanti v regratu pomagajo v boju proti prostim radikalom, kar krepi obrambo telesa pred okužbami in boleznimi.
Pozitivni učinki regrata
Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke. Listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Korenine imajo enako vsebino kot listi, z izjemo zadnjih treh sestavin. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija in drugih mineralov. Holin v regratu vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti.
Uživanje enih ali drugih je zato koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem. Regratovi pripravki – po zaslugi delovanja snovi na jetra in žolč (6) – pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov.
Nekatere študije kažejo, da lahko regrat pomaga pri uravnavanju ravni krvnega sladkorja in bi lahko pomagal sladkornim bolnikom (2). Na živalih opravljena testiranja so namreč dokazala, da se pri živalih, ki ga uživajo, raven sladkorja v krvi znatno znižala. Z naravnimi pripravki zeliščarji učinkovito blažijo težave revmatičnih bolnikov. Njegovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij (3) posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Dobro ga je uživati pri endometriozi in cikličnih bolečinah v dojkah, saj pomaga odstranjevati odvečni estrogen iz telesa.
Uživanje regrata ima naslednje pozitivne učinke:
krepi delovanje jeter.
pomaga zdraviti hepatitis.
pomaga odpravljati žolčne kamne.
blaži težave pri endometriozi.
pomaga odvajati vodo iz telesa.
ima anticelulitni učinek.
znižuje raven sladkorja v telesu.
čisti organizem.
niža raven estrogena v telesu.
Regrat razstruplja telo
Kot smo povedali že v uvodu, je najbolj znan učinek regrata spodbujanje odvajanja vode. Raziskave na živalih so za zdaj potrdile diuretične sposobnosti regrata.
Učinkuje na žolčnik in jetra, spodbuja nastanek ter izločanje žolča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi razstrupljevalnega učinka naj bi ugodno vplival tudi na kožo in na nekatere revmatične težave.
Ker spodbuja jetrne sposobnosti za odstranjevanje (3) odvečnega estrogena iz telesa, naj bi pomagal ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave (endometrioza, ciklične bolečine v dojkah), povrniti hormonsko ravnovesje.
Regratova korenina deluje kot blago odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj.
Rastlina tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri slabokrvnosti.
Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje. Kitajci pa njegove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka dojk (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). A za dokaz učinkovitosti pri različnih vrstah raka bi bile seveda potrebne nadaljnje raziskav in klinične študije.
Z raziskavami na živalih so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni.
Nabiranje regrata: Kdaj se nabira regrat in kje raste
Uporabni deli regrata v zdravilne namene so korenina in listi. Korenine nabiramo maja, junija in jeseni. Mlade liste nabiramo spomladi. Tako korenine kot liste tudi posušimo in uporabimo za čaje. Iz njih pripravljajo tudi izvlečke za pitje, kapsule in tablete.
A zagotovo regratove liste v tem letnem času najpogosteje uživamo kar sveže, v solatah. Tako listi kot cvetovi so zelo okusni tudi, če jih skuhamo na pari s špinačo. Iz listov lahko iztisnemo sok, korenino pa prepražimo in uporabimo za pripravo napitka, ki ga imajo nekateri za kavni nadomestek (brez spodbujevalnega učinka kave). Korenine in listi vsebujejo veliko fruktoze in inulina (prehranske vlaknine), grenčine (seskviterpenske laktone), fenolne kisline ter sterole. V listih so tudi flavonoidi, kalijeve soli in kumarini.
Od solate do izvlečka
Poparek pripravimo tako, da dve čajni žlički zdrobljenih korenin in listov prelijemo s skodelico vrele vode. Namakamo 10 minut in popijemo dve skodelici na dan, uro po kosilu in večerji. Priporočajo ga pri motnjah v delovanju ledvic, ledvičnih in žolčnih kamnih, proti zastajanju vode in celulitu ter za pomoč pri odpravljanju čezmerne teže. Namesto tega lahko uživamo izvleček na osnovi regrata, in sicer tako, da ga pijemo po navodilu po opoldanskem obroku. Uživamo lahko tudi kapsule (300 mg) na osnovi regrata, ki jih jemljemo tako, da trikrat na dan vzamemo po kapsulo z vodo.
Za krepitev delovanja jeter, pri hepatitisu, endometriozi in tudi pri žolčnih kamnih priporočajo 500 miligramov pripravka iz regratove korenine v prahu dvakrat na dan. Enake količine najdemo tudi v nekaterih kombiniranih izdelkih, ki pospešuje odstranitev ali zavirajo nalaganje maščob. Namesto tega lahko zaužijemo tudi eno ali dve žlički tekočega regratovega izvlečka trikrat na dan.
Proti zaprtju spijemo skodelico regratovega čaja trikrat na dan.
Pri slabokrvnosti pa zjutraj in zvečer spijemo žličko svežega regratovega soka ali tinkture s pol kozarca vode. Sveži sok iz regrata pripravimo tako, da tri pesti svežih listov prelijemo s 50 mililitri vode in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Nastali sok odcedimo oziroma filtriramo in hranimo v hladilniku.
Sveži sok pospešuje krvni obtok, izločanje vode in olajšuje prebavo. V ta namen ga lahko jemljemo trikrat na dan po eno jedilno žlico. Svež regratov sok ali tekoč izvleček vedno zaužijemo z vodo. Kapsule ali tablete z izvlečkom korenine lahko jemljemo s hrano ali brez nje.
Regratovi listi so s svežim, rahlo grenkim okusom tudi prava kulinarična poslastica. Pripravljamo jih lahko enako kot špinačo, zelo okusni pa so tudi surovi, v solati. Iz listov lahko tudi iztisnemo sok. Korenina regrata je odlična, če jo prepražimo in uporabljamo za pripravo toplega napitka. Učinek in priprava toplega napitka iz korenin je podobna kavi. Poznamo tudi regratov med.
Zeliščna raba
Je diuretik, žene na vodo, laksativ, spodbuja odvajanje blata, holagog, spodbuja izločanje žolča, in antirevmatik, zdravi revmo. Po ljudskem izročilu se uporablja proti zastoju seča in ledvičnim kamnom, saj močni sečni tok potegne ledvični pesek s seboj, prebavnim motnjam in zaprtju zaradi lenega črevesja in slabega izločanja prebavnih sokov, saj pospešuje delo vseh izločevalnih žlez: v želodcu se izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter in sokov iz trebušne slinavke, žolčevodnim in jetrnim boleznim, tudi ob žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, zlatenici in za lajšanje začetnih stopenj ciroze jeter ter mišičnemu revmatizmu, obrabljenim sklepom, ledvenemu useku in vnetju išiasa.
Regratov čaj
Regratov čaj, pripravljen kot poparek iz 4 do 10 gramov posušenih listov oziroma kot poparek ali prevretek iz 2 do 8 gramov posušenih korenin do 3-krat na dan.
Novejša dognanja
Na živalih so preverili nekatere farmakološke lastnosti, to pa še ne pomeni, da so pri ljudeh enako izrazite. Listni izvlečki močneje ženejo na vodo kakor koreninski, oboji pa so po učinku primerljivi sintetičnemu diuretiku furosemidu. Učinkujejo zmerno protivnetno (1). Znižajo krvni sladkor s spodbujanjem beta celic trebušne slinavke podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid. Delujejo tudi protitumorno, najbrž na enak način kot protitumorni polisaharidi, na primer lentinan. Pri ljudeh so z mešanico čajev, katerih sestavina je bil tudi regrat, zdravili virusni hepatitis, virusno vnetje jeter.
Stranski učinki in strupenost
Lahko povzroči alergične reakcije, alergična zmogljivost je šibka, imajo pa jo vsebujoči seskviterpenski laktoni. V običajnih odmerkih ni strupen.
Prepovedi in opozorila
Poročajo o alergiji za regratov dotik. Ni znano, da bi do alergičnih reakcij prišlo tudi po zaužitju, so pa te možne pri preobčutljivih posameznikih. Precej se lahko zveča delovanje drugih diuretikov, prav tako pa vpliva na zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni. Niso znane težave zaradi uživanja regrata med nosečnostjo.
Lekarniško mnenje
Je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo, vendar je na voljo le malo strokovnih izsledkov, ki bi upravičili čislanje droge. Kemična sestava in farmakološke raziskave na živalih kažejo, da je praktično nestrupen, vendar se pretirana raba – čezmerni odmerki in čezmerno jemanje – odsvetuje. Pri žolčnih in revmatičnih težavah priporočamo 4- tedensko kuro spomladi in jeseni. Pri želodčnih težavah, ki jih povzroča pomanjkanje kisline, pijte čajni napitek pol ure pred jedjo. Pri ledvičnem pesku je možno uporabiti vodni šok: čajni napitek dopolnite z vodo do poldrugega litra in popijte vso količino v 15-20 minutah.
Regratovi listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu.
Kaj svetuje Jože Majes?
Recepti za regrat v kulinariki
Regrat se v kulinariki uporablja v različnih receptih in na različne načine. Ideje, kako pripraviti regrat najdete tudi spodaj. Njegovi mladi listi so odlični za pripravo solat, saj imajo blag grenak okus, ki se dobro ujema z drugimi zelenjavami in prelivom iz oljčnega olja in limoninega soka. Starejši listi se lahko kuhajo in dodajajo juham, enolončnicam in omakam.
Regratove cvetove se lahko uporabi za pripravo vina ali sirupa, ki ima sladek in blag okus. Korenine pa se pogosto sušijo in pražijo ter uporabljajo kot nadomestek za kavo.
Rabi se v glavnem v solatah in juhah, pražene korenine in njihovi izvlečki pa so kavni nadomestek. Vsebuje več vitamina A kot korenje. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, te se lahko dodajo živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin, a za regrat še niso določene. Pri nas spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.
Regrat ima pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa in je zelo primeren za zelenjavno-sadne poste. Steroli v listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, s čimer pospešijo izločanje strupov iz telesa. Ker regrat vsebuje tudi kalij, ni nevarnosti, da bi zaradi njegovih diuretičnih učinkov telo trpelo pomanjkanje tega minerala. Uživanje regrata je priporočljivo za ženske, ki si želijo pridobiti ali ohraniti lepo postavo, saj spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.
Regratova solata
Regratova solata je priljubljena spomladanska jed, ki združuje okusne in hranljive lastnosti rastline.
Osnovni recept za regratovo solato
Sestavine:
Svež regrat (približno 200 g)
2 trdo kuhana jajca
1 rdeča čebula
1 strok česna
3 žlice olivnega olja
1 žlica jabolčnega kisa ali limoninega soka
Sol in poper po okusu
Postopek:
Priprava regrata: Temeljito ga operite pod tekočo vodo, da odstranite umazanijo in pesek. Odstranite debele peclje in liste narežite na manjše koščke, če so listi manjši pa jih ni potrebno narezati.
Priprava jajc: Trdo kuhana jajca olupite in narežite na rezine.
Priprava čebule in česna: Rdečo čebulo narežite na tanke rezine, česen pa drobno sesekljajte.
Priprava solatnega preliva: V manjši posodi zmešajte olivno olje, jabolčni kis ali limonin sok, sesekljan česen, sol in poper.
Sestavljanje solate: V veliki skledi zmešajte narezani regrat, rdečo čebulo in trdo kuhana jajca. Prelijte s solatnim prelivom in nežno premešajte.
Regrat s krompirjem
Sestavine za 4 osebe:
200 do 300 g mladega regrata
200 do 300 g krompirja
1-2 jajci
kis, sol, sesekljan drobnjak
Priprava: regrat očistimo in dobro operemo. Krompir skuhamo v lupini, kuhanega olupimo in še toplega narežemo na rezine ter damo na liste. skuhamo in narežemo jajca, dodamo kis, po potrebi še sol in s takim prelivom zabelimo regrat, preden ga ponudimo. Solato lahko potresemo s sesekljanim drobnjakom. Jed na osebo vsebuje približno: 3,4 g beljakovin, 12,3 g ogljikovih hidratov, 5,4 g maščobe in 105 kilokalorij.
Regratova juha
20 dag regrata
1 l čiste zelenjavne juhe
1 strok česna
oljčno olje
sol
poper
muškatni orešček
zmleti mandlji
Regrat nekaj minut kuhajte v čisti zelenjavni juhi. Ohladite. Na ponvi na olivnem olju prepražite česen. Dodajte mandlje. Vse skupaj stresite v regratovo juho. Mešanico pretlačite s paličnim mešalnikom ali ročno. Dodajte začimbe. Postrežete. Juhi lahko dodate kislo smetano ali kruhove kocke.
Omleta z regratom
250 g regratovih listov
2 žlici oljčnega olja
1 čebula
350 g šampinjonov
5 jajc
85 g parmezana v kosu ali tofuja
Šampinjone narežite na drobne kockice. Nasekljajte čebulo in jo pražite na olju, dokler ne postane mehka. Dodajte šampinjone, nekaj časa pražite, nato dodajte še regrat. Pražite tako dolgo, da listi postanejo na videz kuhani. V skledi zmešajte jajca. Posolite jih in popoprajte. Z njimi prelijte regrat na štedilniku. Pecite toliko časa, da postane omleta zlato zapečena, nato naribajte nanjo sir oziroma ji dodajte tofu. Omleta je okusna tako topla kot hladna.
Cho SY,Park JY, Park EM, et al. Alternation of hepatic antioxidant enzyme activities and lipid profile in streptozotocin-induced diabetic rats by supplementation of dandelion water extract. Clin Chim Acta. 2002;317(1-2):109-117.
Clare BA, Conroy RS, Spelman K. The diuretic effect in human subjects of an extract of Taraxacum officinale folium over a single day. J Altern Complement Med. 2009 Aug;15(8):929-34.
Davies MG, Kersey PJ. Contact allergy to yarrow and dandelion. Contact Dermatitis. 1986;14 (ISS 4):256-7.
Hu C, Kitts DD. Antioxidant, prooxidant, and cytotoxic activities of solvent-fractionated dandelion (Taraxacum officinale) flower extracts in vitro. J Agric Food Chem. 2003;51(1):301-10.
Hudec J, et al. Antioxidant capacity changes and phenolic profile of Echinacea purpea, nettle (Urtica dioica L.), and dandelion (Taraxacum officinale) after application of polyamine and phenolic biosynthesis regulators. J Agric Food Chem. 2007;55(14):5689-96.
Jeon HJ, Kang HJ, Jung HJ, Kang YS, Lim CJ, Kim YM, Park EH. Anti-inflammatory activity of Taraxacum officinale. J Ethnopharmacol. 2008 Jan 4;115(1):82-8.
Kisiel W, Barszcz B. Further sesquiterpenoids and phenolics from Taraxacum officinale. Fitoterapia. 2000;71(3):269-73.
Mascolo N, et al. Biological screening of Italian medicinal plants for anti-inflammatory activity. Phytotherapy Res. 1987:28-29.
Miller L. Herbal Medicinals: Selected Clinical Considerations Focusing on Known or Potential Drug-Herb Interactions. Arch Intern Med. 1998;158:2200-2211.
Petlevski R, Hadzija M, Slijepcevic M, Juretic D. Effect of ‘antidiabetis’ herbal preparation on serum glucose and fructosamine in NOD mice. J Ethnopharmacol. 2001;75(2-3):181-184.
Qian L, Zhou Y, Teng Z, Du CL, Tian C. Preparation and antibacterial activity of oligosaccharides derived from dandelion. Int J Biol Macromol. 2014;64:392-4.
Schutz K, Carle R, Schieber A. Taraxacum–a review on its phytochemical and pharmacological profile. J Ethnopharmacol. 2006;107(3):313-23.
Sigstedt SC, Hooten CJ, Callewaert MC, Jenkins AR, et al. Evaluation of aqueous extracts of Taraxacum officinale on growth and invasion of breast and prostate cancer cells. Int J Oncol. 2008 May;32(5):1085-90.
Swanston-Flatt SK, Day C, Flatt PR, Gould BJ, Bailey CJ. Glycaemic effects of traditional European plant treatments for diabetes. Studies in normal and streptozotocin diabetic mice. Diabetes Res. 1989;10(2):69-73.
Sweeney B, Vora M, Ulbricht C, Basch E. Evidence-based systematic review of dandelion (Taraxacum officinale) by Natural Standard Research Collaboration. J Herb Pharmacother. 2005;5(1):79-93.
Trojanova I, Rada V, Kokoska L, Vlkova E. The bifidogenic effect of Taraxacum officinale root. Fitoterapia. 2004;75(7-8):760-3.
Zhi X, Honda K, Ozaki K, Misugi T, Sumi T, Ishiko O. Dandelion T-1 extract up-regulates reproductive hormone receptor expression in mice. Int J Mol Med. 2007;20(3):287-92.
Projekt je nastal po vzoru estonske akcije “Let’s do it, Estonija!”, ko je 3.maja 2008 petdeset tisoč Estoncev (4 odstotki prebivalstva), očistilo Estonijo v petih urah in zbralo 10 tisoč ton odpadkov. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov!
