Je sadje za večerjo dobra izbira? Naj pijemo med kosilom? Kako naj se zdravo prehranjujemo? Kaj je res zdrava prehrana? Na ta vprašanja ni enostavnega odgovora. Ljudje smo si med seboj različni, imamo različne prehranske potrebe in zato vsakemu ustreza nekaj drugega. Načeloma pa lahko zdravo prehrano za večino izmed nas strnemo v nekaj osnovnih načel. Poglejmo si jih podrobneje.
Število obrokov
Na dan je priporočljivo zaužiti vsaj tri obroke, še bolje pet. Telo potrebuje nenehen dotok energije, predvsem glukoze. V telesu obstajajo mehanizmi pretvorbe rezervnih molekul v glukozo, vendar moramo tudi te zaloge neprestano polniti, sicer se skladišče kmalu izprazni. Glavni porabnik glukoze so prav možgani in celoten živčni sistem. Pomanjkanje glukoze opazimo v slabši zbranosti, utrujenosti, mišični oslabelosti, itd. Več manjših obrokov preko dne zato zagotavlja najboljšo učinkovitost organizma in ohranja zdravje.
Uravnoteženi obroki
Pogosto omenjamo, da morajo biti obroki uravnoteženi, polnovredni, a kaj to preprosto pomeni?
Če razumemo naš organizem kot tovarno, ki izdeluje izdelke in za to potrebuje surovine, potem vemo, da moramo v obrokih poskrbeti za te osnovne surovine. Če v svoji prehrani izločamo določen živila (zaradi alergij, izbirčnosti pri otrocih ali pripravljamo vedno ene in iste jedi iz enakih sestavin), potem se kmalu pokaže pomanjkanje „surovin“ in zato delovanje organizma ni najboljše. Morda se celo ustavi. Pomanjkanja hranil so najbolj vidna na koži, laseh in delovni vnemi, ki jo premoremo. Če pomanjkanja prepoznamo in ukrepamo, lahko vplivamo na boljše delovanje celotnega človekovega ustroja.
Osnovna hranila, ki jih potrebujemo, so številna: esencialne aminokisline, esencialne maščobne kisline, glukoza, vitamini, minerali, antioksidanti in voda. Vse to dobimo s pestrim izborom živil, pri čemer jih izbiramo glede na sezono, čim manj ali nič predelana in če je le mogoče ekološko (naravno) pridelana.
Barve
Pri sestavljanju jedilnikov in obrokov se je vredno potruditi za mavrico barv. Z barvami postanejo obroki privlačnejši in hranilno bogatejši. Raznolikost barv dosežemo s pisanim sadjem in zelenjavo.
Barvila teh živil so namreč vir hranilnih snovi, predvsem antioksidantov, ki jih v današnjem svetu vedno bolj potrebujemo in so ključna pri ohranjanju trdnega zdravja. Pri presnovnih procesih se namreč tvorijo škodljivi prosti radikali, njihovo delovanje pa prekinemo z antioksidanti iz hrane. Zmotno je razmišljanje, da antioksidante potrebujemo le odrasli. Presnova otrok je veliko hitrejša od presnove odraslega, kar zlahka opazimo sami, ko se praska pri otroku zaceli kar čez noč, pri nas pa lahko traja več dni.
Priprava obrokov
Omenjena pestrost živil nam včasih povzroča nemalo težav, ko smo pred odločitvijo, kaj skuhati. Lačni smo, odpiramo hladilnik in premetavamo korenček, smetano, puranji file in v omari testenine. Nato vedno znova pripravljamo preizkušene jedi in smo prepričani v zadovoljstvo družinskih članov.
Vendar kanček novosti ali drugačnosti ne moti. Zakaj ne bi običajne lazanje pripravili še s porom ter mesnih kroglic v paradižnikovi omaki z naribanim korenjem in bučkami. Zakaj se ne bi poigrali pri pripravi rižote, pice ali omake za testenine? Četudi tako običajna jed, je lahko vsak dan drugačna, sezonska. Izgovor, da otroci česa drugačnega ne bodo pojedli, je povsem nesmiseln. Otrok bo jedel tisto hrano, ki mu je poznana, s katero se je že srečal in jo je videl že večkrat. Morda prvič artičok ne bo pojedel, a po nekaj ponudbah se bo le opogumil in poskusil. Enako je z vsemi ostalimi živili, jedmi in celo začimbami. Najbolje je, če je navajanje na nove okuse postopno in pogosto. In še nekaj zagotovo velja. Če se je otrok v svojem otroštvu seznanil z mnogimi okusi, jih bo z veseljem preizkušal tudi v mladostništvu. Tako preprečimo mnoge motnje hranjenja, ki se takrat pojavijo in so lahko vir težav s šolskim uspehom.
Voda
K zdravemu prehranjevanju prištevamo tudi pitje dovolj vode, saj je ta osnovni medij za prenos hranilnih snovi do celic. Poleti, ko je vroče, žejo navadno občutimo, v ostalih letnih časih le redkokdo. Najhuje je, da na tekočino pozabljamo med delom, ko smo v stiski s časom. Priporočilo, da naj bi vsak odrasel preko dne v prijetnih temperaturah okolja in zmernem naporu popil 8 kozarcev tekočine, velja upoštevati. V primeru večjega napora, v vetrovnem (tudi pozimi!) ali vročem dnevu so potrebe po vodi precej povečane.
Čas za obrok
Nenazadnje, si utrgamo dovolj časa za zajtrk, kosilo, malico ali večerjo? In takrat, ko končno sedemo za mizo k skupnemu obroku, nekdo polije sok, naslednji je zaspan, ta ne bo jedel omake, ajdove kaše ne pozna in je zato „fuj, blek“, in med vsem tem hlastamo za grižljaji. Pravijo, da je potrebno vsak grižljaj 30 krat prežvečiti. Za začetek poskusimo z vsaj 10 krat. Zagotovo bodo z uživanjem bolj zdrave prehrane tudi presežni kilogrami odšli, kot bi mignil.
Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn.