Dobre in slabe strani sonca

Veselimo se toplih sončnih dni, a hkrati se tudi vse bolj zavedamo, da je treba trenutke, ki jih preživimo na soncu, vzeti resno. V praksi se je težko povsem izogniti vplivu sončnih žarkov, ko so ti najmočnejši in se odsvetuje izpostavljanje soncu (smo npr. na potovanju, imamo nujen opravek v mestu, najeli smo teniški prostor, veslamo v čolnu itn.). Strokovnjaki, zlasti dermatologi, upravičeno opozarjajo, kako škodljivo je lahko izpostavljanje soncu, po drugi strani pa brez njega ni življenja. Kje je torej prava mera?

Sončna svetloba in tvorba melatonina

Melatonin se tvori v geometričnem središču možganov, natančneje v češeriki, tj. žlezi v velikosti graha. Je zelo pomemben in učinkovit za lajšanje nespečnosti, premagovanje utrujenosti ob večjih naporih in izčrpavajočih daljših potovanjih ter prehodih med različnimi časovnimi pasovi. Prav tako je eden izmed najmočnejših antioksidantov. Znižuje tudi raven škodljivega LDL-holesterola, številni strokovnjaki zagovarjajo, da naj bi bil učinkovit celo v boju proti raku, obenem krepi tudi imunski sistem. Pozimi nam melatonina zaradi zmanjšanega vpliva sončnih žarkov primanjkuje, zato se hitreje pojavita malodušje in depresija. Kot zanimivost povejmo, da v skandinavskih deželah za odpravljanje zimske depresije pogosto predpisujejo terapijo s svetlobo in svetujejo obisk tropskih krajev.

Sonce in povezava z vitaminom D

Vitamin D se tvori predvsem, če kožo izpostavljamo soncu v opoldanskem času (dve uri pred poldnevom do tri ure po poldnevu, ko je prisotno UVB-sevanje). Da bi pod vplivom svetlobe nastalo dovolj vitamina, zadostuje že nekaj minut izpostavljanja soncu dnevno v omenjenem času. Dovolj je že, da pride v stik s soncem samo nekaj kvadratnih centimetrov naše kože (površina hrbtišč rok in obraza naj bi bila izpostavljena soncu polovico časa, ki je sicer potreben, da se na koži pojavi reakcija – rdečina). Na tem mestu je treba pojasniti, da za tvorbo vitamina D ležanje na plaži torej nikakor ni potrebno, kakor tudi, da si zalog vitamina D za hladnejši del leta ne moremo nabrati s poletnim sončenjem.

O tem, kje je zdrava mera odmerjanja sončnih žarkov, ki so tako naši prijatelji kot sovražniki, smo povprašali tudi prim. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnico in predstojnico Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana. 

Katere so dobre in katere slabe strani sonca?

Do zemeljske površine prodre UVA- in UVB-del spektra sončne svetlobe. Dobre lastnosti oz. učinki na naše telo so: svetloba omogoča vid, ima ugoden vpliv na razpoloženje in omogoča pretvorbo vitamina D v koži. Neugodni in škodljivi učinki sončne svetlobe pa se kažejo v njenem neposrednem vplivanju na kožo. Pretirano izpostavljanje soncu namreč povzroča hitrejše staranje kože, opekline, dokazano je, da povzroča tudi več različnih vrst kožnega raka, fotodermatozo (najpogostejša oblika preobčutljivostne reakcije na sončne žarke), poslabša pa lahko tudi nekatera druga kožna obolenja.

Kako naj bi bila videti »idealna« podoba sončenja in kako željo po uživanju na soncu uskladiti, če smo v družbi najmlajših?

Sončenja dermatologi nasploh NE priporočamo. Otroci se do prvega leta starosti niti ne bi smeli sončiti. Na tem mestu velja povedati, da je sicer za pretvorbo vitamina D v koži dovolj izpostavljanje soncu že 10 minut na dan, ko imamo denimo odkrite podlahti in obraz. Pri otrocih in starostnikih pa je, tudi odvisno od starosti in glede na morebitne pridružene druge bolezni, treba dodajati vitamin D v obliki kapljic. Če smo sicer v poletnih mesecih na soncu, se je priporočljivo izogibati sončnim žarkom v najbolj vročih urah dneva. Dermatologi zagovarjamo načelo zaščite pred soncem, ki je sestavljena iz t. i. treh stebrov. Najprej je pomembno izogibanje soncu (zadrževanje v zaprtih prostorih, iskanje sence v parku, na igrišču, med čakanjem na avtobusni postaji ipd.), nato je obvezna uporaba mehaničnih varoval za zaščito pred soncem (obleka z rokavi do komolcev in hlačnicami do kolen, pokrivala s ščitkom in kakovostna sončna očala). Šele tretji steber zaščite pred soncem predstavljajo kemična varovala, kot so lokalni pripravki za zaščito pred soncem – kreme za sončenje.

Odvisno od samega izdelka je treba zaščitno kremo nanesti bodisi pol ure pred sončenjem ali pa neposredno pred izpostavljanjem soncu. Nanos kreme je treba periodično obnavljati, nekako na vsaki dve uri, ker se krema zbriše s telesa (samodejno jo denimo zbrišemo z brisačo, pa tudi ko se potimo), oz. po vsakem kopanju.

Naj poudarim, da nikakor ne smemo pozabiti na vsakodnevno zaščito pred soncem skozi vse leto. Dandanes že številne kreme za obraz in roke, ki jih uporabljamo za vsakodnevno nego, predvsem kakovostnejših blagovnih znamk, vsebujejo UVA- in UVB-filtre oz. zaščito. Izpostavljene predele kože in oči moramo pred sončnimi žarki zaščititi tudi pozimi, zlasti med športnim udejstvovanjem.

Kateri so najpogostejši primeri, zaradi katerih ljudje, ki so utrpeli določeno preobčutljivostno reakcijo zaradi izpostavljanja soncu, poiščejo medicinsko pomoč?

Najpogostejše so seveda sončne opekline, vendar bolniki razen v hujših primerih, kot je denimo sončarica, redko obiščejo zdravnika. Največkrat si doma kar sami z domačimi zdravili lajšajo težave. V primeru opeklin je pomembno predvsem hlajenje opečenega predela telesa s hladnimi obkladki (ožeta hladna brisača, ki jo ovijemo okrog opečenega dela, vrečke z ledom, ovite v krpo; odsvetuje pa se npr. mazanje z jogurtom). V primeru povišane temperature, glavobola ali celo bruhanja pa je nujen obisk zdravnika.

Dermatovenerologi pogosteje srečujemo bolnike z aktiničnimi keratozami (drobne, pordele, luščeče se lise na koži), tudi paciente z nemelanomskimi oblikami kožnega raka, kakor seveda tudi z melanomom. Dokazano je, da vse navedene reakcije na koži nastanejo pod vplivom pretiranega

izpostavljanja UV-sevanju. Med nemelanomske oblike kožnega raka sodita t. i. bazalnocelični in skvamoznocelični karcinom. Gre za ranico, najpogosteje na obrazu, uhljih, vratu, hrbtiščih rok, ki se ponavlja oz. se sploh ne zaceli, v nekaterih primerih se lahko tudi nekako cvetačasto razraste nad površino okolne kože. Melanom – t. i. črni kožni rak pa se kaže v več oblikah, najpogosteje kot spremenjeno znamenje, saj v tretjini primerov tudi nastane iz njega.

Kaj pa bi lahko povedali o solarijih, ki ponekod še vedno veljajo za priljubljeno modno muho?

V nekaterih državah (kar je tudi edino pravilno) so solariji prepovedani, ponekod so npr. prepovedani mladoletnim. Pri nas se žal njihova uporaba zgolj odsvetuje. Solariji so vir umetnega sevanja UV-svetlobe in so kot taki prav tako nevarni. Porjavela koža ne velja več za lepotni ideal, pač pa svetla, neporjavela koža, ki je tudi bolj zdrava. Porjavela koža se tudi hitreje zguba. Če pa si vendarle svoje podobe nikakor ne predstavljamo brez zagorelega videza, so v ta namen nekoliko bolj priporočljive samoporjavitvene kreme. Kot zanimivost lahko omenim, da so v tujini zelo razširjene celo kabine za samoporjavitev, ki kremo razpršijo po vsem telesu.

Obenem ne pozabimo, da se poleti veliko potimo, zato je za pravilno delovanje naših celic (naravnih zaščitnih mehanizmov in mehanizmov za popravljanje škode v celicah, ki nastane pod vplivom UV-sevanja) potrebno dovolj tekočine, zato pijmo dovolj vode.

Pogovarjali smo se tudi s prim. Borisom Kraljem, dr.med

Prehajamo v poletje, veselimo se toplih sončnih dni, a hkrati smo tudi vedno bolj osveščeni, da je treba trenutke, ki jih preživimo na soncu, vzeti resno. V praksi se je težko povsem izogniti vplivu sončnih žarkov, ko so ti najmočnejši in se odsvetuje izpostavljati soncu (smo npr. na potovanju, imamo nujen opravek, najeli smo teniški prostor, veslamo v čolnu etc.) Kaj svetujete, da se vendarle zaradi strahu pred soncem povsem ne »izoliramo«?

Strah pred soncem je odveč. Seveda če se zavedamo, kaj pomeni sonce. Sonce je vir svetlobe, toplote, pozitivno deluje na naš organizem, pomaga ustvarjati vitamin D. Ima pa tudi slabe strani. Preveč sonca, ki seva na našo kožo, lahko povzroči sončne opekline, rdečino, mehurje, z leti pa se ta negativna energija pozna na celicah kože, ki spremenijo kakovost kože in lahko vodijo v kožnega raka, kar je tudi dokazano. Prav tako pa kronično izpostavljanje velikim odmerkom sonca pelje v spremembe kože v smislu prekomernega obarvanja, temnih lis, starikave, neelastične, zgubane kože, kar opazimo pri ljudeh, ki so se prekomerno izpostavljali soncu.

Seveda pa je kožni rak tisti, ki nam povzroča veliko težav. Potrebno je odstranjevanje, kar pomeni neprijetnost, ostanejo brazgotine, najslabše pa je, da nam grozi ves čas, ne glede na to, ali ga odkrijemo pravočasno ali prepozno.

Znano je, da si koža dejstva, da je bila prekomerno izpostavljena soncu, četudi je to lahko že dolgo nazaj, na nek način »zapomni«. Določene reakcije – spremembe na koži, pigmentacija kot posledica vpliva sonca se lahko pojavijo z zamikom, po več letih. Kaj se s kožo skozi daljše obdobje pravzaprav dogaja?

Koža si nekako »zapomni«, da je dobila velik odmerek sonca. Procesi spreminjanja celic potekajo počasi, sploh na mestih, ki so bili prekomerno izpostavljeni UV-žarkom.

Na teh predelih prihaja do dogajanj v celicah kože, kjer ni več normalnega poteka procesov celice, ampak so deformirani, spremenjeni, rezultat pa so nepravilna delitev celic, »podivjanje« celic in sprememba v tkivo, ki ni normalno.

Kateri simptomi – zunanji znaki na koži so najpogostejši pokazatelji, da je koža reagirala na vpliv sončnih žarkov? (Poleg opeklin in mehurjev, draženja itn.)? So znak za preplah lahko tudi sončne pege?

Posledice prekomernega izpostavljanja soncu so npr. stanja po sončnih opeklinah, kot so pekoč občutek, rdečina, lahko celo mehurji.

Druge posledice so še zgubana koža, spremembe barve kože (najpogosteje temne lise), premiki pigmenta, obarvanost (bolj obarvane in razbarvane lise, kar daje občutek pisane kože; zelo pogosto se to pojavlja na podlakteh, golenih, lahko pa tudi na obrazu, vratu, ramenih …).

Pri temnopoltih ljudeh so te spremembe manj opazne, čeprav so prejeli enake odmerke sonca kot svetlopolti, so pa prav tako izpostavljeni tveganju kožnega raka, pri svetlopoltih pa so posledice prekomernega izpostavljanja soncu bolj vidne. Zanimivo pa je, da so ravno svetlopolti velikokrat tisti, ki bi želeli biti bolj porjaveli in se radi izpostavljajo soncu, prav oni pa potrebujejo bistveno večje odmerke sonca, da porjavijo.

Se koža, ki je bolj izpostavljena soncu, stara hitreje kot koža, kjer je izpostavljanja manj, tudi zaradi geografskih okoliščin?

Geografske okoliščine so pomemben dejavnik. Odmerki UV-žarkov so bistveno večji na južnih predelih (bliže ekvatorju), prav tako pomembna dejavnika sta voda in sneg, ki odbijata UV-žarke, kar lahko podvoji njihov učinek. Določeni poklici, dopust (smučanje, počitnice na morju), rekreacija …, so navadno dejavniki, kjer so izpostavitve soncu pogoste, lahko tudi prevelike.

V katerih zdravstvenih okoliščinah se izpostavljanje soncu eksplicitno odsvetuje oz. kako vendarle »ujeti« zlato sredino? Se mora pacient, ki je imel denimo več kemičnih obsevanj, doživljenjsko varovati sonca, zlasti na tistih predelih telesa, kjer je bil obsevan? In kaj svetujete osebam, ki jih tarejo krčno-žilna obolenja, npr. kronična venska bolezen ipd.?

Nekdo, ki je že prebolel kožnega raka, mora biti še bolj previden pri izpostavljanju soncu, pozoren mora biti tudi na zaščito proti soncu. Ljudje, ki so preboleli poškodbe v glavi, imajo srčno-žilne bolezni, težave s krčnimi žilami, limfedem in podobno, se morajo izogibati soncu (ne toliko zaradi UV-žarkov kot zaradi toplote, ki jo povzroča sonce).

Nam za konec lahko »izdate« recept za zdravo in zmerno simbiozo s soncem, kajti tudi če nam ga primanjkuje, organizem temu primerno odreagira? (V deželah, kjer je sončnih dni tudi tekom celega leta premalo, se zlasti mladostnikom svetuje jemanje D – vitamina)?  

Težko je svetovati primeren odmerek sonca. Bistveno je, da nas ne opeče! Pomembno je tudi, da ocenimo, kateri tip kože imamo (svetli, srednji, temni).

Ne sončimo se, ker tega ne potrebujemo! Pomembno je, da smo veliko zunaj, tudi na soncu, ampak v zmernem času sončne svetlobe: zgodaj dopoldan, pozno popoldan, ne pa med 11. in 15. uro, ko je sonce najmočnejše!

Če pa smo takrat na soncu, se zaščitimo z obleko in kremami proti soncu!

Nekateri pravijo, da če ne bomo na soncu, ne bomo dobili dovolj vitamina D. Resnica je, da za tvorbo vitamina D ne potrebujemo plaže in sončnih opeklin. Dovolj je, da smo v pravem času na soncu (predolgo izpostavljanje soncu ni potrebno).