Tudi vi ponoči štejete ovce?

S težavami z nespečnostjo se sooča veliko ljudi, po nekaterih podatkih naj bi tovrstne težave imel že vsak tretji Evropejec. Z vprašanjem, kako odpraviti te težave, pa se ukvarja veliko strokovnjakov.

Spanje lahko opredelimo kot biokemični proces, ki nastane, ko imamo v prehrani dovolj hranil. Sicer za spanje skrbi češarika na možganskem dnu. Hipofiza zvečer zavre izdelavo hormonov budnosti, češarika pa začne v kri spuščati več spalnega hormona melatonina.

Spanje sicer običajno poteka v petih stopnjah (1., 2., 3., 4. stopnja in REM), ki si pri normalnem vzorcu sledijo ena za drugo, vse skupaj pa predstavljajo en cikel, ki se z različnimi dolžinami posameznih stopenj ponovi od trikrat do petkrat na noč. Dolžina posamezne stopnje REM se čez noč podaljšuje na račun ostalih stopenj, traja pa od 5 do 30 minut. Zanimivo je, da dojenčki približno polovico časa prespijo v stopnji REM, nedonošenčki pa celo do 80 odstotkov.

V REM stopnji hitro premikamo oči, frekvenca srčnega utripa je večja, dvigne se krvni tlak, naše dihanje pa je nepravilno in plitko. V tem stanju telo ne zmore uravnavati telesne temperature, pri moških pride do erekcije, pri ženskah pa do povečanja klitorisa. V REM stopnji tudi sanjamo.

Zavedajmo se pomembnosti spanja

Spanje je nujno za ohranjanje zdravja. Njegovo pomanjkanje namreč pušča imunološke in fiziološke posledice in vodi do motenj v delovanju normalnih telesnih dejavnosti. Ko spimo, telesna tkiva rastejo in se obnavljajo. V fazi globokega spanca se poveča izločanje rastnega hormona in snovi, ki so potrebne za optimalno delovanje imunskega sistema. Prav tako naj bi spanje igralo zelo pomembno vlogo pri učenju ter organizaciji in arhiviranju spominov. Pomanjkanje spanja dokazano zmanjšuje sposobnost koncentracije in pomnjenja.

Poskrbimo za trden in miren sen

Med domačimi recepti za miren spanec največkrat naletimo na med in mleko, medeno kuro, čaje z medom, kamilico, bezeg, šentjanževko … Včasih so za dobro spanje uporabljali tudi jabolčni kis, česen, hmelj, zelje, robide, črni ribez. Od začimb naj bi k trdnemu spancu pripomogli majaron, koper in melisa.

• Pri slabem spancu naj bi pomagalo uživanje bezga, še posebej bezgove čežane, bezgovega soka in bezgovega vina.
• Ljudje so si za dober sen včasih privoščili zeleno solato z obilico svežega česna. Česen naj bi odstranjeval strupe iz telesa, ki vplivajo na nespečnost in večjo razdražljivost.
• Nekateri si pred spanjem pripravijo napitek iz dveh žličk medu in žličke jabolčnega kisa.
• Do boljšega in trdnejšega spanja pomaga tudi napitek iz sirotke, dveh žlic medu in soka ene limone. Privoščimo si ga pred spanjem.
• Na Štajerskem so si zoper nespečnost pripravljali čaj iz hmeljevih storžkov. Prav tako proti nespečnosti pomagajo tudi divji šparglji, ki si jih privoščimo kar surove, jih pripravimo v solati ali na hitro podušimo ter ponudimo kot prilogo.
• Drugod po Sloveniji pa so za boljši spanec priporočali oves. Žimnico in vzglavnik so si postiljali iz ovsenega ličkanja. Oves namreč obnavlja živčni sistem, saj nas zelo pomiri.
• Med zelo znana sredstva za pomirjanje spada tudi kamilica. Kamilični čaj, slajen z medom, nam bo pomagal pri duševni potrtosti in notranjem nemiru ter preobčutljivosti in preutrujenosti.
• Tudi melisin čaj pomaga pri preprečevanju nespečnosti, saj pomirja in izboljšuje razpoloženje.
• Voda igra pomembno vlogo za optimalno delovanje telesnih procesov, pomaga pa tudi proti nespečnosti, saj je zelo pomembna za nastanek serotonina in melatonina. Če smo dehidrirani, se poruši hormonsko ravnovesje v telesu, zaradi česar ne moremo zaspati. Voda je v organizmu namreč ključna za učinkovito razstrupljanje.

Vir: Merljak. M., Koman M.: Knjiga za zdravo življenje. Knjigarna PD, 2013.