Poznamo različne črevesne težave, od driske, zaprtja pa do sindroma razdražljivega črevesja, mučijo nas lahko tudi vetrovi, hemoroidi, divertikli ter celiakija.
Otrok ob porodu že prejme prvi odtis materinih bakterij
»Evolucijsko gledano je črevesje najstarejši organ našega telesa. Ameba, najbolj preprosto celično bitje, ima samo črevesje. V luči evolucije so naknadno nastali preostali organi telesa, kot privesek črevesja,« pravi naturopatinja Erika Brajnik. Črevesje je najbolj pomemben organ našega telesa, saj se tam nahaja kar 60 odstotkov celic imunskega sistema. V črevesju se vsrkajo vsa hranila, zdravila, skratka vse, kar zaužijemo, da lahko tvorimo energijo za življenje.
Brajnikova razloži, da se začne črevesje oblikovati že ob rojstvu, ko otrok skozi vaginalni kanal prejme prvi odtis materinih dobrih bakterij. Te kolonizirajo prebavni trakt otroka, ki se je s porodom šele začel graditi. »V nekaterih porodnišnicah novorojenčka, rojenega s carskim rezom, celo namažejo z napojenim robcem materine vaginalne sluzi,« pravi Brajnikova. Vprašanje pa je, ali so materini mikroorganizmi vedno dobri za otroka.
Zdravo črevesje lahko ohranjamo predvsem z zdravo prehrano, v nasprotnem primeru se pojavijo težave. Nekaj najpogostejših:
Driska
Driska je posledica pospešenega prehajanja vsebine skozi črevesje in posledično pogostejšega odvajanja ali zmanjšanja trdote blata. Driska se pojavi zato, ker poškodovana črevesna sluznica ne zmore vsrkavati dovolj snovi in tekočine iz črevesja. »To ima za posledico povečano količino črevesne vsebine, kar vodi v pogostejše in obilnejše odvajanje mehkega ali tekočega blata. Ker se iz zaužite hrane v kri vsrka premalo hranilnih snovi, vitaminov, mineralov in tekočine, lahko pride do izsušitve, oslabitve organizma in motenj zaradi porušenega ravnovesja elektrolitov,« pravijo na Združenju zdravnikov družinske medicine.

Napihnjenost
Večina ljudi napihnjenost opisuje kot občutek polnosti in napetosti v trebuhu. Povzročajo jo plini v prebavilih, ki jih proizvajajo črevesne bakterije, ko začnejo fermentirati določeno hrano. Med problematična živila sodijo predvsem tista z naravno vsebnostjo sladkorja, na primer sadje ali škrobnati ogljikovi hidrati. Dale Pinnock, strokovnjak za zdravo prehrano, v svoji knjigi Kuhajmo za zdravje priporoča uživanje zelišč, kot so meta, janež, kumina, koromač in bazilika, saj sproščajo črevesne stene ter razgradijo in razblinijo pline.
Poleg tega moramo piti veliko vode, da se izognemo zaprtju. Telo namreč potrebuje dovolj vode, da lahko vlaknine v prebavilih nabreknejo in se vsebina črevesja premika. »Spodbujati moramo dobre črevesne bakterije, da se tiste nezaželene ne začnejo pretirano množiti. Izboljšanje črevesne flore dela čudeže,« pravi Pinnock in doda, da je prav tako pametno pisati dnevnik simptomov, ker bomo z njim morda opazili vzorec in ugotovili, kako določena živila vplivajo na naše telo.
Zaprtje
Zaprtje je ena najpogostejših zdravstvenih težav v zahodnem svetu, pomeni pa redko iztrebljanje majhnih količin blata, ki ga spremljata mučno napenjanje ali zasušitev oziroma zatrditev blata, ki ji pravimo zapeka. V večini primerov se zaprtje pojavi zaradi nezadostnega pitja vode in pomanjkanja vlaknin v prehrani, na zaprtje pa lahko vplivajo tudi stres, nekatera zdravila ter nezadostna telesna dejavnost. Četudi kratkotrajno zaprtje ni prehuda težava, pa pravi problem nastopi, ko se spremeni v kronično težavo. Blato v danki se začne kopičiti, zato je praktično ves čas polna. Posledično se črevo na takšno stanje privadi in telesu ne pošilja več signalov, da je blato treba odvajati.
Blato, ki več dni zastaja v telesu, pa postaja trdo in široko, zato je odvajanje takšnega kosa blata seveda boleče, pride pa lahko tudi do poškodb zadnjika, kot so boleče in krvaveče poke in raztrganine. »Pomagamo si lahko tako, da uživamo polnovredno hrano in z jedilnika črtamo predelano, vnaprej pripravljeno hrano ter beli kruh, beli riž in testenine iz bele moke. Namesto tega uživajmo več sadja, zelenjave, oreščkov, semen, stročnic in žit,« svetuje Pinnock.

Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ)
Sindrom razdražljivega črevesja je pogosta motnja v delovanju prebavil, ki se lahko kaže v obliki zaprtja, driske, napihnjenosti, vetrov, trebušnih krčev ali siljenja na blato. Simptomi so lahko tudi kombinirani in bolniki poročajo, da imajo obdobja brez napadov in obdobja z rednimi napadi. Pri večini bolnikov se simptomi pojavijo po uživanju določene hrane. Pinnock pravi, da se moramo v primeru SRČ z drisko izogibati netopnim vlakninam (otrobi, polnovredni kruh, žitni kosmiči, stročnice), v primeru SRČ z zaprtjem pa, prav nasprotno, uživati več takih vlaknin, saj »odpirajo«.
Crohnova bolezen
Crohnova bolezen je kronična vnetna bolezen prebavil povzroča zadebelitev črevesnih sten in slabi njihovo delovanje, zaradi česar se pri bolnikih pojavljajo številni simptomi, kot so slaba absorpcija hranil, trebušni krči, driska, hujšanje, utrujenost, napihnjenost ter celo vročina in bolečine v sklepih. »Čeprav za Crohnovo bolezen natančen vzrok ni znan, se domneva, da gre za avtoimunsko bolezen,« pravi Pinnock. Imunski sistem namreč tvori protitelesa, ki napadajo tkivo v prebavilih, nekatere teorije to pojasnjujejo tako, da je aktivnost protiteles povezana z virusi, določenimi živili in okoljskimi dejavniki. Kakšno prehrano moramo uživati? »Predvsem takšno, ki ima veliko antioksidantov.
Ti so ključni za zmanjšanje resnosti vnetja in varujejo tkivo pred dolgoročno škodo,« priporoča Pinnock. Med živila z največjo vsebnostjo antioksidantov sodijo predvsem rdeča paprika, sladki krompir, redkvice in rdeča pesa ter različno jagodičevje. Pinnock priporoča tudi uživanje več maščobnih kislin omega-3, odsvetuje pa uživanje presne hrane. »Številni dokazi kažejo, da je pri Crohnovi bolezni uživanje presne hrane problematično, ker je ta za prebavila lahko naporna, raje posegajmo po juhah, obarah in kuhani zelenjavi,« še svetuje.
Hemoroidi
Hemoroidi ali zlata žila so razširitve venskega ožilja ob zadnjiku (hemoroidalne vene). Ločimo notranje in zunanje hemoroide. Za lažje izločanje moramo zaužiti dovolj vlaknin, torej sadja, zelenjave, polnovrednih žit in stročnic, ki blato mehčajo. Piti moramo dovolj vode, od 6 do 8 kozarcev na dan, ter uživati s flavonoidi bogata živila, ki krepijo stene žil, zato so te odpornejše proti škodi in deformacijam. Flavonoide med drugim najdemo v borovnicah, čokoladi, rdečem vinu in rdeči papriki.

Celiakija
Bolezen, ki najbolj prizadene črevesje, je celiakija. Pri celiakiji se resice v tankem črevesu poškodujejo, zato sta imunski sistem in absorpcija v črevesju močno okrnjena. Edino zdravilo je hrana brez glutena. »30 odstotkov svetovne populacije je nosilcev gena za preobčutljivost za celiakijo in samo od 2 do 5 odstotkov ljudi zboli za to boleznijo, kar pomeni, da obstaja več različnih dejavnikov, ki sprožijo bolezen. Veliko študij kaže, da imajo otroci, ki nosijo genetsko predispozicijo za občutljivost za bolezen, v črevesni mikrobioti prisotne tudi druge populacije bakterij, kot so Bacteroides-Prevotella, E. coli, Streptococcus-Lactococcus, Eubacterium rectale-Clostridium coccoides, C. lituseburense in C. histolyticum, medtem ko jih pri otrocih, ki niso nosilci, ni opaziti,« razloži Erika Brajnik.
Nekatere študije kažejo, da imajo otroci s celiakijo v dvanajstniku prisotne še druge populacije bakterij, kot sta bakteriji Firmicutes in Proteobacteria, druge študije pa govorijo tudi o tem, da je pri obolelih za celiakijo prisotnih zelo malo takšnih bakterij, ki zavirajo vnetja v telesu, kot so denimo bifidobakterije, ter da je več tistih, ki vnetje sprožajo, torej Bacteroides in E. coli.
»Znanstveno je dokazano, da je črevesna homeostaza zelo pomembna tudi za stabilizacijo bolezni. Veliko ljudi s celiakijo ali takih, ki so občutljivi za gluten, ima veliko težav z napenjanjem, plini in odvajanjem blata, čeprav glutena ne uživajo. Kako je to mogoče? Študija, ki jo je izvedla dr. Canova, kaže, da se pri otrocih, ki zelo zgodaj v življenju zaužijejo antibiotik, prej sproži bolezen črevesja in da dojenje med uvajanjem glutena v prehrano varuje imunski sistem«, pravi Brajnikova. Doda še, da na naše zdravje torej močno vpliva sestava črevesne mikrobiote, ta pa vpliva tudi na našo toleranco za gluten.
Izogibati se moramo rafinirani moki in zaužiti veliko vitaminov in mineralov
Brajnikova poudari, da na sestavo črevesne mikrobiote torej naša prehrana močno vpliva. Študije kažejo, da prehrana, polna rafiniranih sladkorjev, pospešuje rast patogenih bakterij, prehrana z veliko vlakninami pa uravnava pH črevesja in zavira rast patogenih mikroorganizmov. Znanstveniki so dokazali tudi, da imajo mestni otroci slabšo sestavo črevesne mikrobiote kot podeželski otroci, predvsem zaradi stresa, življenjskega sloga in prehranjevanja, ki vključuje premalo vlaknin. »Probiotična integracija je ob težavah potrebna in nujna.
To velja za vse bolezni in težave črevesja, kot so Crohnova bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, intoleranca za laktozo ali gluten, driska, zaprtje in druge. Za krepitev imunskega sistema priporočam uživanje cikorije, brokolija in koromača, saj ta živila najbolj spodbujajo porast bifidobakterij in laktobacilov. Za zajtrk priporočam predvsem med, semena in proseno kašo. Priporočljiv je tudi vranični jedilnik, ker najbolje ureja inzulinska nihanja telesa,« pravi Brajnikova.
V prodajalnah sicer nudijo veliko izdelkov brez glutena, a so ti večinoma polni sladkorjev in rafiniranih mok. »Pomembno je, da uživamo in izbiramo polnozrnato moko (recimo pirino ali kamutovo), saj samo polnozrnata moka vsebuje vitamine in minerale, ki so potrebni za življenje, v njej pa najdemo veliko manj glutena kot v rafiniranem žitu. Polnozrnate moke so polnovredne in veliko bolj hranljive, a jih je na žalost teže zaslediti na prodajnih policah,« zaključi Brajnikova.

Zdravnik svetuje: Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog
S katerimi težavami se Slovenci najpogosteje spopadamo? Zakaj?
Moderna doba je doba lažnega izobilja, da se to obilje vzdržuje, pa je človek izpostavljen vsakdanjim stresnim situacijam. Tako nastane začarani krog, ki narekuje vsakdanjik, dolgoročno pa pripomore k nastanku številnih bolezni, kot so debelost, rak, presnovne bolezni, bolezni srca in ožilja, duševne bolezni, zlasti pa so pogoste bolezni prebavil. Stres ima na prebavila še posebej velik vpliv.
Prebavila so zapleten sistem organov, ki imajo številne funkcije, najpomembnejša je presnova zaužitih snovi. Današnja prehrana je pogosto neustrezna, neuravnovešena in polna bodisi toksinov v obliki škropiv, hormonskih motilcev bodisi dodatkov, ki jih telo slabo presnovi. Primer slednjih so snovi iz skupine FODMAP (fermentirajoči oligosaharidi, disaharidi, monosaharidi in polioli). Eden izmed njihovih predstavnikov je laktoza, ki povzroča funkcionalne motnje, kot so napihnjenost, bolečina v spodnjem delu trebuha, glasno pretakanje tekočin in hrane po trebuhu, krči, driska.
Način hranjenja ima prav tako velik pomen, hrano je namreč treba dobro prežvečiti in premešati s slino, saj ta vsebuje prebavne encime, zlasti amilazo, ki začne prebavo ogljikovih hidratov. Če imamo na primer kruh dlje časa v ustih, postane sladek, saj se škrob razgradi na enostavne sladkorje. Dobro prežvečena hrana je tudi laže prebavljiva in hitreje potuje skozi želodec. Da je treba hrano prežvečiti dvaintridesetkrat, je bolj urbani mit, saj je različna hrana različne trdote, je pa pomembno, da ne požiramo neprežvečenih kosov. Zaželeno je, da hrano prežvečimo z dvajsetimi grižljaji. Če skupaj s hrano uživamo manjše količine nesladkanih, nealkoholnih pijač (najbolje vodo), je njen prehod skozi želodec hitrejši. S tekočino med hranjenjem ne pretiravajmo, saj tvegamo razredčitev prebavnih encimov in s tem slabše prebavljeno hrano.
Priporočeno je uživanje manjših obrokov večkrat dnevno (do šestkrat v manjšem obsegu), kar pa je v današnjem hektičnem svetu skoraj nemogoče. Med hranjenjem govorimo manj kot sicer, saj tvegamo požiranje zraka, s tem pa več napenjanja in vetrov. Kava po obroku lahko pospeši prehod hrane skozi prebavila (tudi slabše prebavljeno hrano), zato imamo lahko zaradi tega drisko.
Na naša prebavila ima velik vpliv tudi stres. Ko smo pod stresom, se vzdraži simpatično vegetativno živčevje, ki nas pripravi na »boj ali beg«. Nasproten je učinek parasimpatika, ki prevladuje v obdobju počivanja in skrbi za dobro prebavo. Naj ponazorim s primerom: ves dan smo pod stresom v službi, in ko pridemo zvečer domov, prevlada učinek parasimpatičnega živčevja in nastopi velika lakota. Tak način življenja lahko privede do kopičenja hranil v telesu in posledično debelosti.
Stres z vplivom simpatičnega živčevja lahko povzroča množico funkcionalnih motenj, vključno s funkcionalno dispepsijo, ko na gastroskopiji organskih sprememb ni, bolnik pa ima kljub temu težave. Funkcionalna dispepsija je druga najpogostejša motnja prebavil takoj za sindromom razdražljivega črevesja. Ljudje v stresu imajo pogosto občutek slabosti, lahko se jim spahuje ali celo bruhajo. Težave pogosto izzvenijo ali se omilijo, ko se sprostimo. Pogosta posledica stresa je tudi lahko funkcionalna zgaga, zaradi relaksacije spodnjega požiralnikovega sfinktra, lahko pa tudi ulkusna bolezen zaradi povečane sekrecije želodčne kisline, večinoma v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja, zlasti analgetiki iz skupine nesteroidnih antirevmatikov in z okužbo s Helicobacter pylori.
Kako si lahko pri težavah pomagamo sami? Kaj svetujete?
Da se izognemo prebavnim težavam, se držimo ustreznega higiensko-dietetskega režima, uravnoteženih obrokov, izogibamo se stresnim situacijam, predvsem pa živimo brez pretiravanja po načelu zmernosti, ki je ena velikih človeških vrlin.
V naravi se skriva velika zakladnica zdravilnih učinkovin, o katerih so nas učile že naše babice. Iz domače lekarne lahko slabost, bruhanje in celo drisko omilimo z ingverjevim čajem. Pri simptomatiki zgage se izogibamo živilom, ki jo poslabšajo, pred spanjem vsaj tri ure ne jemo, imamo višje vzglavje. Od domačih pripomočkov lahko težave s kislino omilimo s sodo bikarbono, mleko pa lahko zgago celo poslabša, zato ga za lajšanje zgage odsvetujemo. Meta lahko pomaga pri preprečevanju bruhanja, driske in trebušnih krčev; kumina in bazilika pri prekomerni napihnjenosti, suhe slive in fige pa pri zaprtju. V primeru driske pomagajo banane, na vodi kuhan riž, prepečenec in naribana jabolka. Za boljšo prebavo se izogibamo alkoholu in cigaretam ter ocvrti, mastni, slani in močno začinjeni hrani.
Kdaj moramo zaradi težav obiskati zdravnika?
Pogosto prebavne težave izzvenijo v dnevu ali dveh in pogosto pregled pri zdravniku ni potreben.
Pozorni pa moramo biti na alarmantne znake, ki zahtevajo diagnostiko z gastroskopijo, kolonoskopijo in slikovno diagnostiko čim prej (pod hitro ali celo urgentno). V zgornjih prebavilih so alarmantni znaki hujšanje, slabokrvnost, boleče požiranje, oteženo požiranje in zatikanje hrane v požiralniku, vztrajno bruhanje, bruhanje krvi in bruhanje črnikave vsebine (podobne kavni usedlini). V spodnjih prebavilih so alarmantni znaki hujšanje, hudo zaprtje z bolečinami, odvajanje krvi, tipen tumor v trebuhu.
Če so težave milejše, v smislu refluksne simptomatike in bolečin v žlički, uvedemo zdravilo, ki zavre nastajanje kisline (zaviralec protonske črpalke), za 14 dni, če se težave ne izboljšajo, opravimo gastroskopijo.
Kakšno prehrano predlagate za ljudi, ki imajo težave s črevesjem?
Pri črevesnih težavah pogosto svetujemo črevesno dieto.
Obroki hrane naj bodo enakomerno razporejeni skozi dan, priporočamo od 4 do 6 obrokov dnevno, obvezno zajtrkujte, zajtrk naj bo izdaten, hrano uživajte počasi in jo dobro prežvečite, hrana naj bo primerne temperature, ne prevroča ne premrzla, vsaj en obrok naj bo topel, zaželena sta dva, hrano pripravljajte najpogosteje na naslednje načine: kuhanje, dušenje v lastnem soku, dušenje v aluminijasti foliji, izogibajte se papriciranim, začinjenim, teže prebavljivim, predvsem pa mastnim jedem, zaželeno je uživanje probiotičnih jogurtov vsaj enkrat dnevno, previdnost je potrebna pri uživanju mleka, ker je pogosta intoleranca za laktozo, pogosto samo mleko odsvetujemo, poskušajte uživati tudi sveže sadje (priporočamo banane, lahko tudi nastrgana jabolka) in zelenjavo, sami ugotovite, katera vam ustreza in ne povzroča težav, sadje in nekatero vrsto zelenjave (npr. paradižnik) prej olupite, uživajte stoodstotne sadne sokove brez konzervansov, umetnih barvil, ugotovite, kateri vam ustrezajo.
Sokove si lahko pripravite tudi sami iz svežega sadja in zelenjave. Poskušajte najti zdravo, ekološko pridelano hrano, uživajte tako belo kot rdeče meso, čim večkrat si privoščite ribe – vsaj dvakrat tedensko –, ker vsebujejo zdravilne maščobne kisline omega-3, ki zmanjšujejo vnetje črevesja, izogibajte pa se sladkorju in sladicam ter sladkim gaziranim pijačam.