Verjetno se boste strinjali, da je driska lahko precej neprijetna nadloga, ki nas vedno doleti ob najmanj primernem času. In zagotovo ne obstaja posameznik, ki je še nikoli ni imel. Žal nam ta neprijetnost, ki je zelo pogosta, lahko kar precej zagreni življenje, vključno z našim življenjskim slogom.
Zakaj nastane driska?
Poglejmo si, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek driske pri odraslih:
- Bakterijska okužba: lahko gre za prenos z osebe na osebo ali s kontaminirane površine.
- Čezmerno razraščanje bakterij v tankem črevesu: zaradi neravnovesja med dobrimi in slabimi bakterijami telo ne zmore primerno prebaviti hrane in absorbirati hranil.
- Prehranske alergije: ugotovljeno je bilo, da je tako pri odraslih kot pri otrocih alergija na laktozo najpogostejši povzročitelj driske. Pri tem moramo imeti v mislih, da lahko pride do laktozne intolerance tudi v odraslem obdobju; torej da to ni nujno nekaj, kar imamo od otroštva.
- Uživanje kontaminirane vode: pri nas se nam to lahko zgodi bolj poredko, v tujini, še posebno pa v manj razvitem svetu, pa lahko hitro pride do zaužitja parazitov, bakterij in drugega.
- Zastrupitev s hrano: do tega pride, ko zaužijemo hrano, ki je bila kontaminirana s škodljivimi mikrobi.
- Dehidracija: pojavi se, če ne zaužijemo dovolj tekočine, ali zaradi bruhanja oziroma kakšne druge bolezni.
- Slaba prebava in bolezni prebavil, kot so sindrom razdražljivega črevesja, vnetna črevesna bolezen, avtoimunske bolezni, ki prizadenejo črevesje.
- Prenajedanje ali prehitro zaužitje prevelike količine tekočine.
- Zaužitje prevelike količine nezrelega ali preveč zrelega sadja.
- Čezmerno uživanje premastne hrane, ki se težko prebavlja.
- Čezmerno uživanje kave in alkohola.
- Čustveni stres in anksioznost.
- Stranski učinki nekaterih zdravil: strokovnjaki pravijo, da se driska kot stranski učinek najpogosteje pojavlja zaradi uživanja antiacidov, saj vsebujejo magnezij, ki deluje odvajalno. Drisko lahko povzroča tudi jemanje antibiotikov ali previsokih odmerkov vitamina C in magnezija.
Vzroki za nastanek driske pri otrocih
Najpogostejši vzroki za nastanek driske pri otrocih pa so:
- Okužba z rotavirusom: po domače tej težavi rečemo tudi trebušna gripa. Ta je najpogostejši vzrok za nastanek driske pri otrocih do dveh let starosti. Ta virusna okužba pa lahko prizadene tudi odrasle, saj je precej nalezljiva.
- Prehranske alergije: tudi tu je treba v prvi vrsti omeniti intoleranco na mleko. In seveda alergije na jajca, arašide, gluten itd.
- Mlečna formula: dojenčki imajo lahko drisko po določeni mlečni formuli, ki jim ne ustreza. Lahko pa jo imajo tudi dojeni otroci, če mama zaužije kaj takšnega, kar otroku ne odgovarja oziroma je težko prebavljivo.
- Uživanje premalo ali preveč tekočine (npr. sok).
- Bakterijska okužba: do te pride z dotikanjem umazanih površin, igrač ali drugih ljudi in z vnašanjem kontaminiranih rok v usta in/ali nos.
- Jemanje antibiotikov: antibiotiki lahko povzročijo spremembe v črevesni mikrobioti tako, da pobijejo dobre bakterije. Posledica tega je neredko driska.
Tukaj velja omeniti tudi to, da je za dojenčke in majhne otroke normalno, da je njihovo blato mehkejše od blata odraslih. Neredko odvajajo tudi več kot enkrat na dan, občasno pa je lahko njihovo blato spremenjene barve. Tega ne smemo zamenjati za drisko! Če ste v dvomih, pa se vsekakor posvetujte z otrokovim zdravnikom.
Kako si lahko pomagamo sami?
Uživajte hrano, ki pomirja in je lahko prebavljiva
Sama sem trdno prepričana, da pri prebavnih težavah naša prebavila v prvi vrsti potrebujejo mir in počitek. Če gre za kratkotrajno, akutno težavo, je zato velikokrat najbolje, da se hrane čim bolj vzdržimo, se odločimo za post ali njegov približek.
Če pa vendarle morate jesti, upoštevajte naslednje nasvete:
Jejte malo
Več hrane ko zaužijete, bolj morajo vaša prebavila delati. Se pa zaradi driske lahko apetit zmanjša, zato je lažje jesti majhne količine hrane, enakomerno porazdeljene čez dan.
Jejte preprosto hrano, ki se lahko prebavlja
Ko imamo drisko, je najbolj primerna lahka, enolična in pusta hrana. Že naše mame so nam takrat ponudile riž, banano, jabolka ipd. Ta živila so lahka za naša prebavila, poleg tega pa vsebujejo nekaj vlaknin, ki bodo pomagale oblikovati blato.
Laneno olje
Zanj je bilo ugotovljeno, da skrajšuje trajanje driske. Seveda z njim ne smemo pretiravati!
Sadje in zelenjava
Dajeta nam vlaknine, vodo in elektrolite. Vse, kar potrebujemo v času okrevanja! Lahko si privoščite manjše količine smutija, zelenjavo, kuhano v sopari itd. Tudi pri tem je treba biti previden in preverjati, kako se telo odziva na to hrano. Nekateri so med drisko preobčutljivi tudi za prevelike količine naravnih sladkorjev.
Surov med in ingver
Majhno količino dodamo v zeliščni čaj. To pomirja želodec in celotna prebavila.
Kateri hrani se je dobro izogibati ob akutnih težavah?
Ko imamo drisko, moramo vedeti tudi to, katera živila bodo po vsej verjetnosti simptome poslabšala. Če imate akutno drisko ali pa trpite za kroničnimi simptomi, se izogibajte naslednjemu:
Mlečni izdelki
Predelani mlečni izdelki so lahko za marsikoga težko prebavljivi in lahko poslabšujejo simptome driske. Po drugi strani pa lahko domači jogurt in kefir z obilico probiotičnih kultur pripomoreta k regeneraciji črevesja.
Potencialni alergeni
Mednje sodi tudi mleko, zato priporočam previdnost! Prav tako jo priporočam tudi pri glutenu, jajcih, oreščkih, morskih sadežih.
Procesirane maščobe
Maščobe so težko prebavljive in lahko slabo vplivajo na razdražena prebavila ter s tem še poslabšajo simptome driske.
Sladkor in umetna sladila
Bakterije v naših prebavilih obožujejo sladkor. Poleg tega sladkor slabi naš imunski sistem in slabo vpliva na prebavila.
Kofein
Kofein spodbuja mišice našega črevesja, povečuje njegovo gibanje in krčenje. Če pijemo kavo, lahko s tem poslabšamo simptome driske.
Gazirane pijače, sladke pijače, alkohol
Nekateri ljudje so v času driske preobčutljivi tudi za določena druga živila, vendar je treba to preveriti pri vsakem posamezniku. Med potencialno tvegana živila sodijo hruške, oves, stročnice, pšenica, koruza, soja, krompir.
Ukrepi, ki se jih je pomembno držati, ko imamo drisko
Ostanite hidrirani
Če trpimo za drisko, lahko izgubimo prevelike količine vode. Posledica so dehidracija, oslabljenost in omotičnost. Zato je zelo pomembno uživati dovolj vode. Pijemo jo počasi, po požirkih in se izogibamo prevelikim količinam naenkrat. Dobrodejni bodo tudi čista zelenjavna juha in razni zeliščni čaji. Nekaterim zelo ustreza tudi uživanje kokosove vode in svežih zelenjavnih sokov. Oboje je bogato z elektroliti, vendar je potrebna previdnost, vsaj kar se tiče količine, ki jo zaužijemo naenkrat.
Privoščite si počitek
Počitek je skoraj vedno najboljše zdravilo, ko se slabo ne počutimo. Takrat se naše telo najlažje zdravi in regenerira. Ko imamo drisko, zato počivamo in čim več spimo. Izogibamo se pretirani fizični aktivnosti in stresu.
Prehranski dodatki
Če imate drisko, bodo koristni naslednji prehranski dodatki:
Probiotiki
Probiotiki vam bodo pomagali pri spopadanju z okužbo, vaše črevesje pa bodo kolonizirali z dobrodejnimi bakterijami.
Prebavni encimi
Prebavni encimi bodo pomagali pri absorpciji hranil.
Sok aloe vere
Če imamo kakršne koli težave s prebavili, bo na nas zelo blagodejno vplival sok aloe vere. Izbirajte med najbolj kakovostnimi različicami!
Namočena čija ali lanena semena
Vlaknine čija ali lanenih semen bodo zgostile blato in skrajševale obdobje driske.
Glutamin
Glutamin je aminokislina, ki pomaga pri regeneraciji prebavnega trakta. Zelo dobrodejno lahko deluje predvsem pri kronični driski.
Eterično olje poprove mete
Raziskave so pokazale, da lahko zmanjšuje vnetje v črevesju in pomirja prebavila. Delovalo naj bi tudi proti krčem in pomagalo skrajševati obdobje driske. O načinu uporabe eteričnega olja se morate vedno posvetovati s kvalificiranim strokovnjakom!
