Izraz narcisizem se danes pogosto uporablja mimogrede. Oznaka se lahko pripiลกe praktiฤno vsakomur. Strokovnjaki opozarjajo, da je lahko tovrstna raba terminov iz psihiatrije oziroma psihologije problematiฤna. S tem se namreฤ zabriลกe meja med obฤasnimi narcisoidnimi tendencami, ki jih je mogoฤe prepoznati pri veฤini ljudi, in med narcistiฤno osebnostno motnjo, kar je diagnoza, ki jo lahko postavijo samo specializirani strokovnjaki (psihiatri ali kliniฤni psihologi).
Za osebe z narcistiฤno osebnostno motnjo je znaฤilen moฤno potenciran obฤutek lastne pomembnosti, ki ga spremlja nenehna ลพelja po pozornosti in obฤudovanju. Sposobnost empatije (vลพivljanja v tujo koลพo) je obiฤajno zelo oslabljena. Osebe z narcistiฤno osebnostno motnjo so lahko navzven zelo samozavestne, vendar je njihov ego v resnici zelo krhek โ ลพe najmanjลกa kritika lahko povzroฤi popoln zlom. Vse to je lahko seveda zelo naporno za bliลพnje, ki se pogosto spraลกujejo, ali je sploh smiselno vztrajati oziroma ali se lahko oseba z narcistiฤno osebnostno motnjo sploh spremeni. Odgovor na to vpraลกanje je kompleksen โฆ
Sprememba zahteva tri kljuฤne korake
Ni povsem jasno, zakaj se narcistiฤna osebnostna motnja sploh razvije. Domneva se, da je motnja posledica nevrobioloลกkih, okoljskih in genetskih dejavnikov. Deloma lahko k motnji prispeva zelo travmatiฤno otroลกtvo. Nekateri pa menijo, da je lahko problematiฤno tudi pretirano razvajanje otroka.
Med tipiฤne simptome narcistiฤne osebnostne motnje spada pogosto fantaziranje o uspehu in moฤi, pretiran obฤutek pomembnosti, izkoriลกฤanje drugih brez sramu ali obฤutka krivde in arogantno obnaลกanje.
Podobno kot druge osebnostne motnje je tudi narcistiฤno osebnostno motnjo zelo teลพko zdraviti. To sicer ne pomeni, da pozitivne spremembe niso mogoฤe, vendar pa mora biti zanje izpolnjenih nekaj osnovnih pogojev. Oseba z narcistiฤno osebnostno motnjo mora najprej ozavestiti problematiฤnost svojega obnaลกanja. Temu mora slediti iskrena ลพelja po spremembi. Nato pa mora biti zagotovljena ustrezna terapevtska podpora.
Ozaveลกฤanje problematiฤnih mehanizmov, ลกele ko so zapuลกฤeni
Pogosto se zatakne ลพe pri prvem koraku. Osebe z narcistiฤno osebnostno motnjo nimajo obฤutka, da je z njimi kar koli narobe, prav tako pa se ne zavedajo, da s svojim obnaลกanjem ลกkodujejo drugim.
Sprememba je mogoฤa, ฤe oseba ozavesti svoje nezavedne vzorce, ki so pogosto zaลกฤiteni z razliฤnimi obrambnimi mehanizmi. To ozaveลกฤanje je lahko zelo boleฤe, zato gre prej za izjemo kot za pravilo. Ljudje z narcistiฤno osebnostno motnjo problematiฤnost svojega obnaลกanja obiฤajno ozavestijo samo v dveh primerih: a) ฤe jih bliลพnja oseba zapusti/prekine odnos z njimi ali b) ฤe s svojim obnaลกanjem ne morejo veฤ pritegniti pozornosti.
Iskanje vrednosti v sebi namesto stalnih zunanjih potrditev
ฤeprav je ลพe samo ozaveลกฤanje problematiฤnosti obnaลกanja zelo naporno, to ลพal ni dovolj. Kot omenjeno, si mora oseba z narcistiฤno osebnostno motnjo zares ลพeleti spremembe, obenem pa mora biti vztrajna in konsistentna.
Uฤenje novih vzorcev obnaลกanja in miลกljenja zahteva veliko truda in ฤasa, saj je treba odstraniti stare vzorce, ki so najverjetneje moฤno usidrani. Eden od kljuฤnih elementov, ki so potrebni za spremembo, je opustitev ลพelje po nenehnem obฤudovanju oziroma zunanji validaciji. Oseba z narcistiฤno motnjo se mora nauฤiti, kako vrednost najti v sebi. Obenem je potrebno razvijanje empatije, sposobnosti posluลกanja in sprejemanja kompromisov itn.
Na voljo so razliฤne oblike terapije
Pri spoprijemanju z narcistiฤno osebnostno motnjo se lahko uporabijo razliฤni terapevtski pristopi. Eden izmed njih je kognitivno-vedenjska terapija. Tovrstna terapija je osredotoฤena na prepoznavanje ลกkodljivih miselnih vzorcev (na primer obฤutka veฤvrednosti) in vedenjskih vzorcev, povezanih z njimi, ter na njihovo zamenjavo z manj problematiฤnimi vzorci.
Zanimiva moลพnost je tudi t. i. shematska terapija (ang. schema therapy), ki jo je razvil Jeffrey E. Young. Terapija, ki spada pod okrilje kognitivno-vedenjske terapije, temelji na iskanju globoko zakoreninjenih vzorcev oziroma ยปshemยซ. Praviloma gre torej globlje od klasiฤne kognitivno-vedenjske terapije, saj jo bolj zanima sam izvor teลพav. Potrebno je odkopavanje globoko zakopanih prepriฤanj o sebi, drugih in svetu. Ozaveลกฤanje teh nezavednih prepriฤanj pa je lahko nato osnova za spremembe.
Posameznikom z narcistiฤno motnjo lahko vฤasih pomagajo tudi drugi pristopi, na primer psihodinamska psihoterapija ali razliฤne oblike skupinske terapije. Pri tem je treba upoลกtevati, da lahko znotraj posameznih vej psihoterapije pogosto loฤimo veฤ razliฤnih vrst terapevtskega pristopa. Tako na primer poznamo veฤ vrst psihodinamske psihoterapije. Mednje med drugim ย spadata tudi psihoterapija, osredotoฤena na transfer (ang. transference focused psychotherapy), in psihoterapija, osredotoฤena na mentalizacijo (ang. mentalization based treatment). Obe podvrsti prideta v poลกtev tudi pri osebah z narcistiฤno osebnostno motnjo.
Preberite tudi: Narcis in leteฤa opica โ strupena dvojica
