V tem prebujajočem in sončnem času z veseljem koristimo vsako prosto minuto da smo v naravi. Velikokrat me sprašujejo za nasvet, kako se lahko na naraven način, z pomočjo eteričnih olj, zaščitimo pred klopi. Zato vam bom razkrila ‘skrivnostno’ formulo, ki bo odganjala tudi komarje.
Predlagam, da sebe in svoje najdražje zaščitite pred klopi in piki komarjev z naslednjo mešanico:
50 ml osnovnega olja jojobe
15 kapljic eteričnega olja limonske trave
5 kapljic eteričnega olja poprove mete
7 kapljic eteričnega olja atlantske cedre
3 kapljice eteričnega olja bazilike
Postopek:
V temno stekleničko od 50 ml nakapljajte eterilna olja potem še osnovno olje jojobe. Zaprite in dobro premešajte.
Če želite lahko mešanico večkrat namažete tekom dneva, npr. vsake 4 ure. Jojoba se zelo hitro vpije, tako da vas ni treba skrbeti, da je v mešanici olje. Ni primerna za otroke in nosečnice ter obstaja nevarnost, da povzroči splav pri nosečnicah.
Za otroke in nosečnice bi priporočila naslednjo nežnejšo mešanico.
Brez dvoma poznate Gandhijeve besede: “Postani sprememba, ki jo želiš videti v svetu.” In prav v teh modrih besedah se najverjetneje skriva rešitev za vse nas. No, predvsem za tiste, ki v srcu dobro mislijo! Dobra misel, dobro delo, lepa gesta in prijazna beseda, nasmešek in pozdrav so nekatere izmed najbolj nalezljivih stvari na tem svetu. In kaj nam prinesejo? Samo dobro.
Ne le da so otroci naše največje bogastvo, pač pa se od nas tudi učijo. Zato je več kot nujno potrebno, da jim dajemo dober zgled. Naš planet je veliko bolj pomemben, kot se tega dnevno zavedamo. Gotovo ste že kdaj videli fotografije Zemlje iz vesolja. Ste videli, kako majhni pravzaprav smo? Predstavljajte si, da ste vi ta planet in da na vas prebiva milijarda mikroorganizmov, ki vas izkorišča, na vas jé in smeti in na splošno jih niti malo ne skrbi, kaj bo z vami. Vsekakor pa je res, da v trenutku ko vi ali Zemlja ne boste zmogli več tega neskončnega smetenja in boste omagali, tudi mikroorganizmi ne bodo imeli kako in od česa živeti. Vidite, v kakšni zagati se je znašla Zemlja?
Naša osebnost
Vsaka sprememba se lahko in se mora začeti samo pri nas samih. Če si želimo, da bi bile stvari drugačne, da bi ljudje drugače videli nekatere stvari, se bolj spoštljivo obnašali ali pa cenili naravna bogastva, prepričevanje na silo ne pripelje nikamor. Seveda je res, da včasih tihi zgled ne pomaga, pa vendar vsak lahko le pri sebi najde način za spremembo. Ljudi spreminjati je več kot težko. Zato pa jim lahko pokažemo, kaj je boljše, kaj je lepše, prijaznejše, dolgoročno pomembnejše. Ne glede na to, ali gre za njihovo prehrano ali za ločevanje odpadkov – vsakomur lahko pokažemo boljšo pot.
Nekdo, ki ves čas uživa hitro hrano in mu misel na zdravo prehrano na obraz nariše skremžen izraz, ne bo z velikim veseljem zagrizel v vaš novi jedilnik. Lahko pa mu pokažete, kakšne so dolgoročne posledice nezdravega prehranjevanja ali dolgoročne prednosti zdrave, uravnotežene prehrane. Ljudje se svojih nepravilnih odločitev, ki dolgoročno vplivajo na naš obstoj, pogosto ne zavedamo, dokler nam ne grozi nekaj izredno neprijetnega. Spremembe se dogajajo dnevno, temu ne moremo oporekati. Živimo v času izjemnih priložnosti, a hkrati izjemnih odgovornosti, na katere pa prav tako ne smemo pozabiti.
Spremenimo svet
Zveni utopično? Seveda. Ampak zakaj nemogoče? Če bi vsi ljudje stopili skupaj, bi postali neustavljiva sila. To silo pa bi lahko uporabili tudi za nekaj dobrega, za pozitivno spremembo in ureditev našega okolja. Petra Matos in njena ekipa, ki se je lotila projekta Očistimo Slovenijo, je dosegla skoraj nemogoče. Združila je 270 tisoč Slovencev, ki so pomagali očistiti našo malo deželo. Iz te akcije je odšlo 270 tisoč ljudi, ki danes vsak odpadek trikrat bolj premisli kot prej, pa so bili že pred tem brez dvoma ekološko osveščeni. Količina smeti, ki so jih odstranili, je pripomogla k osveščenosti številnih Slovencev, ki o tem poprej sploh niso razmišljali. Nove zelene površine, ki so prosto zadihale, so dale navdih mnogim, ki so brezvestno odlagali odpadke. Projekt in njeni akterji so še vedno v velik navdih.
In prav tako lahko svet spremenimo tudi mi. Naša dejanja, odločitve in prepričanja lahko prav nenasilno vplivajo na ljudi v naši okolici. Če pomislimo, da večja evropska mesta dnevno odpeljejo toliko kruha na odpad, kot bi ga zadostovalo za oskrbo naše Ljubljane (ali še kakega večjega mesta), nas lahko resnično zaskrbi. S tem mečemo proč hrano, vodo, ki smo jo porabili pri pripravi kruha in zalivanju pšenice, pa elektriko za peko in še in še. Zakaj bi ravnali z našim planetom kot svinja z mehom? Se veselili izobilja in razmetavali z nujno potrebnimi stvarmi? Odgovornost je v vaših in naših rokah.
Majhni koraki
RECIKLIRAJTE! Če nekdo, ki ga poznate, ne reciklira, lahko s preprosto gesto, ko plastenke ne želite odvreči v navaden koš za smeti, pač pa jo raje odnesete ven v zbiralnik, povzročite velik val.
KUPUJTE BIO HRANO! Morda v trgovini, morda pa neposredno od kmeta, ki s trdim delom pridela stvari, ki jih (kemično obdelane) velike trgovine in masovna proizvodnja prodajajo za dvojno ceno.
SPOŠTUJTE LJUDI! Če nekomu na silo skušate prodati svoja prepričanja in (nove) nazore, vam ne bo nikdar prisluhnil. Če pa pokažete spoštovanje do njega kot osebe, boste prej lahko pristopili in mu ponudili drugačne rešitve.
UVEDITE BREZMESNE PONEDELJKE! S samo enim dnem, ko ne jeste mesa, lahko zmanjšate tveganje bolezni raka, kardiovaskularnih bolezni, diabetesa in debelosti in podaljšate svoje življenje. Če vegetarijanstvo ni za vas, je to več kot izjemen način za prispevanje h gibanju za bolj zdravo Zemljo!
Ne pozabite
Vaš odnos in vaše stališče imata lahko vpliv na vašega prijatelja. Vaš prijatelj in njegov odnos imata lahko vpliv na njegovega sodelavca. Sodelavčev odnos in stališče imata lahko vpliv na njegovo mamo. Njegova mama lahko z dejanji prepriča svojo sestro. Njena sestra lahko prepriča prijateljico. Vidite, kako prijazno verigo lahko oblikujemo?
Z vsemi našimi predrznimi poseganji v naravo se spreminja tudi naravno okolje živali, kar pripomore k njihovemu krčenju in povzroča izumiranje številnih vrst. Porabite manj vode, ne kupujte plastenk, kuhajte manj in raje prigriznite še jabolko, kot da skuhate preveč in mečete stran. Zamislite se nad našim zapisom in dobro premislite, katera je tista sprememba, ki jo lahko vi naredite še danes. Ne glede na to, ali ste ekološko že osveščeni ali ne.
Glivic na nohtih se znebite s kombinacijo jabolčnega kisa in zelenjavnega olja.
In kakšen je postopek zdravljenja? Namočite nohte za 10–20 minut dvakrat tedensko v mešanico jabolčnega kisa in zelenjavnega olja. Poskusite lahko tudi drugi pripravek, ki vsebuje polovico skodelice segretega jabolčnega kisa, šest kapljic olja čajevca ter pol skodelice tople vode. Zmešajte in večkrat na teden namakajte od deset do dvajset minut, da uničite glivice. Če se vam pojavljajo na nogah, količino samo podvojite. Pomaga tudi kapljica olja čajevca na prizadeto mesto trikrat na dan.
Pred letom dni so se združili ljudje, ki se zavzemajo za ohranitev slovenskega volka, med katere se lahko vključite tudi vi. Že tedaj pa se jim je pridružilo kar nekaj znanih Slovencev. Organizator kampanje Ohranimo slovenskega volka Simon Cirkulan je povedal, da je ta projekt nastal zato, da bi ljudem pokazali pravo pot razmišljanja s svojo glavo, izobraževanja in ohranjanja slovenskih volkov. Slovenija ima namreč veliko naravnih danosti in živalske ter rastlinske pestrosti. “Ko bomo poskrbeli za dobrobit našega okolja, bo naše življenje izpolnjeno. Veliko bomo naredili zase, čeprav neposredno.”
Ta kampanja se zavzema za izobraževanje javnosti o pomembnosti volka v slovenskih gozdovih in ostro nasprotuje odstrelu volkov. Združili so se samoiniciativno in prostovoljno, med ambasadorji pa je, kot smo omenili, tudi nekaj znanih Slovencev. Tako se za naše volkove zavzemajo tudi Tinkara Kovač, Urška Majdič, Sebastian, Trkaj, Nataša Tič Ralijan, Uroš Smolej, Mojca Mavec, Saša Krajnc, Miša Marganter nekdanja mis Slovenije Tadeja Ternar. Pridružite se jim lahko na Facebooku.
Vir in foto: Kampanja za ohranitev slovenskega volka.
V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije in prostovoljci v organizaciji društva Dinaricum smo na celotnem območju prisotnosti volka zbirali neinvazivne genetske vzorce volkov (iztrebki, urin v snegu, slina z ugriznih ran na škodah in naravnem plenu). V sezoni 2010-2011 smo zbrali in analizirali 449 vzorcev, večino iz Slovenije, pa tudi 53 iz območja čezmejnih tropov v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. Pri 192 vzorcih je bila analiza uspešna, »ulovili« pa smo 45 različnih živali.
Z metodo ulova – ponovnega ulova smo ocenili celotno število volkov na območju Slovenije in čezmejnih tropov v Gorskem Kotarju na Hrvaškem na 52 osebkov, s 95% intervalom zaupanja od 47 do 60. To je maksimalno število osebkov na tem območju, po reprodukciji in pred izgubami.
Če polovico zaznanih živali v čezmejnih tropih prištevamo v Slovenijo in polovico v Hrvaško, lahko v Sloveniji v tem obdobju štejemo 43 (39-50) živali. V obravnavanem obdobju so bile izgube 12 volkov, od katerih jih lahko 10 prištevamo med čisto »slovenske«, tako da je najnižja številčnost v Sloveniji po izgubah in pred naslednjim leglom 2011 znašala okrog 32 volkov (28-39).
Sezona 2010-2011 je prva izmed treh sezon intenzivnega spremljanja populacije, ki jih načrtujemo v projektu in nam je že dala najboljšo oceno števila volkov doslej.
Tomaž Skrbinšek, dr. vet. med. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Že ime pove, da imajo zdravilne rastline v svojih delih razne zdravilne snovi, zaradi katerih jih uporabljamo v zdravilstvu.
Te snovi so seveda različne. Predvsem so to snovi, ki jih je ustvarila rastlina v svojih organih in jih uporablja pri razvoju. Razen ogljikovih hidratov in rastlinskih maščob vsebujejo rastline tudi razne kisline, tanin, smole, prijetno dišeča hlapna olja, razne sadne kisline, soli, listno zelenilo, antocij ane (barvila), celulozo, gume, sluz, glikozide, alkaloide, saponine, vitamine, kvasine (fermente) in druge snovi.
Vrednost zdravilne rastline cenimo po tem, koliko snovi, ki jih imamo za koristne in uporabne, ima rastlina v svojih delih, posebno ko je posušena. Čim več je teh snovi, večjo vrednost ima. Le pri pravilnem nabiranju, sušenju in shranjevanju se te snovi kolikor toliko ohranijo, in prav od pravilnega nabiranja, sušenja in shranjevanja je odvisen uspeh.
Poleg vode, ki jo je v rastlinah 60 do 90 odstotkov — v vodnih rastlinah celo do 98 odstotkov — imajo rastline največ ogljikovih hidratov in beljakovin. Beljakovine so sestavni del žive snovi, protoplazme. Sestavljene so iz aminskih kislin, le-te pa iz ogljika, dušika, vodika, kisika, v nekaterih je tudi žveplo.
Naše telo potrebuje za rast in razvoj hrano, ki je v glavnem sestavljena iz maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Pravilno sestavljena hrana naj bi vsebovala v kalorijah:
15 do 20 odstotkov kalorij v beljakovinah,
20 odstotkov kalorij v maščobah in
60 do 65 odstotkov kalorij v ogljikovih hidratih.
Če je hrana sestavljena v tem razmerju, potem pravimo, da ima pravilno biološko vrednost. Potrebne sestavine so tu v pravilnem ravnotežju, v skladu s potrebami.
Pri prehrani so prav beljakovine najvažnejše, ker sodelujejo ne samo kot hrana pri notranjem izgorevanju, kakor pravimo, ampak predvsem pri obnavljanju krvne in celične plazme, celičnega jedra, nadalje pri obnavljanju kože in njenih izrastkov (dlak, nohtov, las) in podobno. Beljakovine so tudi sestavni del najrazličnejših kvasin, fermentov in hormonov, ki so za življenje nujni. Sodelujejo pri sestavi obrambnih teles, ki nas varujejo pred nalezljivimi boleznimi. Beljakovine so torej bistvene važnosti za človeško telo in pomanjkanje beljakovin v prehrani se bridko maščuje.
Pomanjkanje beljakovin se kaže večkrat tudi z zunanjimi znamenji, ki jih opažamo kot pomanjkljivosti: zastoj v rasti, pomanjkanje krvi, to se kaže v bledici, slab razvoj mišičastih delov telesa. Ovirano je tudi delovanje prebave, pojavljajo se menstrualne nerednosti, pozabljivost, apatičnost, hitra izčrpanost, zmanjšanje spolne sle in podobno. Tudi nekatere bolezni so v zvezi s pomanjkanjem beljakovin.
Naše telo beljakovin ne more sestavljati, zato mu jih moramo dovajati s hrano, in sicer v natanko odmerjenih količinah. Tako potrebuje odrasel človek približno 70 gramov beljakovin na dan. Otroci seveda manj, nosečnice in doječe žene pa več. Vendar s pretiranim uživanjem beljakovin ne bi dosegli posebnega uspeha in bi bilo tudi brez pomena, ker presežek beljakovin ne sodeluje več pri gradnji organizma, ampak ga le-ta porabi pri notranjem izgorevanju. Hrana, pri kateri bi beljakovine zadostovale dnevnim potrebam, naj bi praviloma imela v sebi 15 do 20 odstotkov beljakovin. Toliko sestavin ima v svoji sestavi kravje mleko. Tako imenovana beljakovinska števila nam povedo, koliko beljakovin lahko telo sprejme iz sto delov beljakovinske hrane. Tako imajo npr. jajca beljakovinsko število 94, gjvedina 67, sir 57, pšenični lepek 43 (škrob sam nima beljakovin) itd.
Beljakovine so po svoji sestavi zelo zapletene. Značilno zanje je, da vsebujejo poleg kisika, vodika, ogljika tudi dušik in dostikrat še fosfor in žveplo. Beljakovine sestavlja okoli trideset aminskih kislin, od katerih jih je za telo nujnih le osem. Br’ez teh telo ne more biti. Teaminske kisline so: valin, izolevcin, tireoin, fenilamin, metionin, triptogan in lizin. Zelo veliko teh snovi je v rastlinah.
Beljakovine dobimo tako v živalski kot v rastlinski hrani. Vendar pa telo zahteva več rastlinskih beljakovin; živalske beljakovine so sicer biološko pomembnejše, zato pa jih je potrebno manj.
Ker so beljakovine sestavni del celic bodisi živalskega bodisi rastlinskega izvora, so torej povsod v hrani. Najbolj znani viri beljakovin so jajca, pusto meso, ribe, mleko, gobe, razne rastlinske maščobe, razna zrna, plodovi (lešniki, orehi, stročnice: fižol, grah, soja, leča) itd.
Če vemo za pomen beljakovin v prehrani, nam bodo dostikrat bolj jasna in razumljiva navodila zdravnika, npr. pri dietni prehrani, kjer naj bo med beljakovinami in maščobami potrebno razmerje. Razumljivo bo torej, zakaj priporočajo zdravniki prebolevnikom, bolnikom, starim ljudem uživanje pustega mesa, kot je npr. perutnina, zajčje meso, konjsko meso, ker pač potrebujejo več beljakovin, ki sodelujejo pri obnavljanju, kot pa maščob, ki pri tem prav nič ne sodelujejo.
Ogljikovi hidrati, razne vrste sladkorjev, so osnovne snovi v gradnji rastline. Ogljikovi hidrati so skoraj v vseh rastlinskih celicah v obliki lahko topljivih sladkorjev (glukoza, fruktoza, saharoza). Dosti ogljikovih hidratov je v celici tudi v obliki težje topljivih snovi. Te snovi so npr. škrob, inulin, celuloza, hemiceluloza. Škrob pomeni rastlini zalogo, mladi rastlini pa rabi za prvo hrano. Največ škroba je v semenih, plodovih, koreninah, korenikah in gomoljih. Velik del naše hrane je sestavljen prav iz škroba v obliki moke.
V posebno vrsto ogljikovih hidratov spadajo gume in sluz. Gume so največkrat posledica bolezenskih sprememb v ranjenem celičju. Guma, kot jo poznamo v vsakdanjem življenju, je izcedek iz poškodovanega debla, kot npr. dobivamo pri nas smrekovo ali borovo smolo.
Celuloza in hemiceluloza sta posebni vrsti ogljikovih hidratov; iz nje so zgrajene celične opne. Celuloza sodeluje pri urejanju prebave in omejuje gnilobni razkroj v črevesju.
Celulozi so podobni pektini; njihova posebnost je, da v vodi nabreknejo in delajo žolico. To dobro vedo gospodinje, ko pripravljajo sadne želeje. Pektini so povezani z delovanjem celuloze. Tudi pektini pospešujejo delovanje črevesja, zavirajo gnilobni razkroj v črevesju. Uničujejo, vežejo strupene snovi, ki prodirajo v organizem ali ki nastajajo v njem.
Glikozidi prav tako nastanejo iz ogljikovih hidratov v rastlinah. To so zelo važne zdravilne snovi: amigdalin, digilanidi, arbutin, sinigrin, eskulin, hesperidin, salicin in še cela vrsta drugih. Zaradi delovanja kvasin pa hitro razpadejo v sladkor in ostanke, ki so vezani nanj. Nekateri od teh ostankov so hudi strupi, npr. v šmarnici, naprstcu. Znane rastline z glikozidi so tudi zlatice, ki povzročajo na koži vnetja.
Med glikozide spadajo še saponini, ki se v vodi lahko topijo in penijo kot milo. Saponini so krvni strupi, ker povzročajo hemolizo, razpadanje rdečih krvničk. V majhnih količinah dražijo sluznico golta in prebavil in tako se izloči več sline in poživi gibanje črevesja. Jetra in trebušna slinavka močneje delujejo. V prevelikih količinah zaužiti pa povzročajo bruhanje.
V rastlinah je tudi dosti rastlinskih maščob. Največ jih je v semenih in plodovih. Z delovanjem kvasine lipaze razpadajo maščobe na glicerin in proste maščobne kisline. Rastlinske maščobe so lahko trde, a tudi mehke, tekoče. Znane rastline z mastnimi olji so: oljka, lan, sončnica, oljna repica, mak. Trdo rastlinsko maščobo imajo npr. kakavovec, kokosova palma; rastlinski vosek pa nastaja na površini listov, plodov, stebla.
V posameznih rastlinskih delih je tudi dosti organskih kislin: jabolčna, oksalna, vinska, citronska. Pri raznih vrenjih nastanejo maščobne kisline: mravljinčna, ocetna, maslena, mlečna. Organske kisline osvežujejo, poleg tega pa so potrebne organizmu, ker sodelujejo pri presnovi v organizmu.
Kot končni preostanek pri pretvarjanju bodisi beljakovin ali sladkorja nastanejo v rastlinah razni terpeni. Lahko jih imenujemo tudi rastlinske izločke. Sem štejejo hlapna olja, smole, balzami. To so v vodi netopljive snovi. Smole se na toplem zmehčajo, lepijo in gorijo, če jih zažgemo, s sajastim plamenom. Balzami so tekoče smole. Hlapna olja pa imenujemo tista olja, ki v nasprotju z mastnimi olji hlapijo in ne puščajo madežev. Hlapna olja so v rastlinah zelo razširjena. Zelo rada hlapijo in imajo navadno značilen duh, npr. metino olje, olje baldrijana, pelina, majarona, jelke, smreke. Vse naše dišavnice so rastline s prijetno dišečimi olji. Začimbe povzročajo s svojimi hlapnimi olji, da se bolj izločajo prebavni sokovi. Želodčni sokovi se prično izločati že, ko začinjena hrana razdraži ustno sluznico. Enako kot v ustih slino pospešujejo začimbe v želodcu in črevesju močnejše izločanje prebavnih sokov.
Hlapna olja so tudi strupena, ker pride ob večjih količinah olja do močnejšega pritoka krvi, npr. v črevesno okolico. Ta močnejša prekrvljenost se lahko razširi celo do maternice, kar povzroči močnejšo prekrvavitev, ob nosečnosti pa tudi splav. Hlapna olja, terpeni v njih, delujejo na drobnoživke in jih uničujejo ali pa jim preprečujejo razvoj. Zato nekatera olja uporabljamo za razkuževanje npr. ustne votline (timol, metino olje).
Nekatera hlapna olja povzročajo na koži rdečico, včasih tudi izpuščaje, zato jih uporabljajo za obkladke in vtiranje pri revmatičnih boleznih (gorčica, gorčični obkladki, brinovo olje itd.). Ker dražijo hlapna olja tudi celičje notranjih organov, dajemo rastline s hlapnimi olji za boljše izločanje seča (brinove jagode), žolča (poprova meta), sluzi (janež) itd.
V celičnem soku skoraj vseh rastlin je tudi več ali manj čreslovine; ta je zelo zamotane sestave, značilno za čreslovine pa je, da so trpkega okusa in da krčijo tkivo. Čreslovine zasirjajo beljakovino celic in s tem naredijo na površini prevleko, ki varuje tkivo. Ker čreslovine skrknejo kri, ustavljajo krvavenje. Tudi beljakovina drobnoživk skrkne pod vplivom čreslovine, zato le-ta ubija drobnoživke. Čreslovina zapira; delovanje si razlagamo tako, da skrknejo celice na površini črevesja, ki se zato zmanjša, ne more se več izcejati toliko tekočine v črevo. Čreslovine tudi blažijo vnetja. Celice, ki se je v njih nabralo preveč tekočine, jo prično izgubljati, ker se pod učinkom čreslovine krčijo. Na delovanju čreslovin sloni marsikatero zdravilo v ljudski medicini.
Pri razstavljanju beljakovin nastanejo v rastlini tudi zelo učinkoviti amini, kot npr. trigonelin, teobromin in drugi. Zelo sorodni aminom so alkaloidi, ki jih štejemo med najbolj uporabljane zdravilne snovi v rastlinah. Danes poznamo približno 250 vrst alkaloidov. Kemično so to rastlinske snovi, ki imajo v svoji sestavi tudi dušik. Te snovi močno vplivajo na organizem in so med njimi močni strupi. Dandanes jih uporabljamo največ v izločenem stanju, ker jih le tako lahko pravilno odmerimo, kolikor je potrebno za zdravljenje.
Uživanje nekaterih nasladil, ki poživljajo — učinek pripisujemo delovanju alkaloidov — je lahko zelo nevarno. Sem spada nikotin v tobaku, uživanje narkotikov (opij, morfij, marihuana indijska konoplja) in drugih. Za narkotike je nevarno prav to, da se jih telo navadi, potem pa jih je potrebno vedno več, če hočemo doseči želeno delovanje; tako se telo počasi zastrupi, uživalec počasi shira in končno klavrno umre. Nasledek prvih prijetnih občutkov omame je žalosten konec.
Grenke snovi v rastlinah so navadno preostanek pri razgradnji glikozidov. Grenke snovi, amara, delujejo podobno kot začimbe: prebavila izločajo več prebavnih sokov. Želodčni sok se izloča že, ko je grenka snov še v ustih in tu razdraži okusne organčke. Izločanje prebavnega soka v prazen želodec občutimo kot glad. Tako grenčice vzbujajo tek. Pod njihovim vplivom prihaja več levkocitov iz limfnega in črevesnega ožilja v krvni obtok kot drugače. Ti levkociti so vsrkali vase redilne snovi, ki jih potem dovajajo telesu. Ker torej vzbujajo tek in ker pospešujejo vsrkavanje hrane, so grenčice tudi krepčila, toniki.
Rudninske snovi. Za trdnost okostja in zob, za pravilno kroženje vode med telesnimi celicami in pa za uravnovešenje vseh življenjskih dogajanj, potrebuje telo tudi celo vrsto rudninskih snovi, ki jih moramo dobiti v vsakdanji hrani. Največ teh snovi dobimo v zelenjavi, nekaj več pa jih je še v mleku in mesu.
Rudninske snovi nimajo nobene hranilne vrednosti, pač pa povečujejo izkoriščanje beljakovin v organizmu. Glavna njihova naloga je, da v telesu vežejo nekatere spojine, ki jih telo nujno potrebuje. Najvažnejše rudninske snovi so železo, kalcij, natrij, baker, fosfor, fluor, magnezij, mangan, jod, klor, kalij in žveplo.
Rudninske snovi so v hrani v obliki raznih soli, raztopljenih v vodi, ki jih izluži iz posameznih živil. S pretiranim namakanjem in izpiranjem živil odplaknemo iz njih vedno tudi nekaj rudninskih snovi, ki bi jih moralo dobiti telo. Zato živil ne puščamo in ne namakamo predolgo v vodi. Zelenjavo kuhamo vedno le v majhnih količinah vode, pa še to vodo potem porabimo, da z njo zalijemo druge jedi.
Kalcij telo nujno potrebuje za tvorbo kosti in zob, za pravilno strjevanje krvi; ugodno vpliva na delovanje živcev in mišic. Otrok in nosečnica ga potrebujeta več kot odrasli. Mleko, mlečni izdelki in ribe so najbolj bogati s kalcijem.
Železo je telesu nujno potrebno. Pomanjkanje železa se kaže v slabokrvnosti. Največ ga je v jetrih, ledvicah, jajcih, ribah, marelicah, orehih, fižolu, grahu, špinači in sploh v zelenjavi.
Jod je nepogrešljiv za pravilno delovanje ščitne žleze. Ljudje, ki jim manjka joda, so slabo duševno razviti, na vratu se jim naredi golša. Dosti joda imajo ribe. Dandanes dodajajo jod soli, da s tem preprečujejo bolezni, ki jih povzroča pomanjkanje joda.
S kuhinjsko soljo dobimo v telo natrij. Morski soli je vedno primešano tudi nekaj magnezija in joda.
Kalij pomaga odstranjevati vodo iz telesa, medtem ko jo natrij veže.
Rudninske snovi, čeprav jih telo potrebuje tudi v zelo majhnih količinah, so nepogrešljive; če jih telo ne dobi, kolikor jih potrebuje, zboli.
Cink je element, ki ga potrebujejo vse naše celice in ga imamo v telesu nekje 2 grama, od tega se ga 70 % nahaja v kosteh, koži, laseh, mišicah, ledvicah, jetrih, trebušni slinavki, očeh in v prostati.
Presnova cinka je počasna, saj telo ne vsebuje velike zaloge, ki bi jo lahko uporabilo ob pomanjkanju, zato je potreben stalen zadosten vnos s hrano. Raziskave v kažejo, da 43 % moških in pa 45 % žensk, starih med 19. in 50. letom starosti, s hrano ne dobi dovolj cinka. Pri otrocih, je bil odstotek še večji – kar 89 %. Med starejšimi osebami pa cinka primanjkuje 62 % populacije.
Stročnice so dober vir cinka
Z zelo majhnim dodajanjem cinkovih dopolnil k prehrani ali z uživanjem živil, ki so bogata s cinkom lahko zelo zmanjšamo bolezni kot so driska, pljučnica ali malarija v deželah v razvoju. Cink lahko okrepi imunski sistem in s tem prepreči kar do 38 odstotkov napadov driske in za 45 odstotkov zmanjša število akutnih respiratornih okužb in za 35 odstotkov malarije.
Vključite cink v svoj jedilnik
Ko iščete živila, bogata s cinkom, se osredotočite živila, bogata z beljakovinami. Živila z visoko vsebnostjo cinka so tudi stročnice (fižol), oreščki ali pšenični kalčki.
Zajtrk:
mleko, kruh iz polnovredne moke, pečeno ali kuhano jajce, čaj z medom, ržen kruh, paradižnik, sirni namaz
Malica:
sestavljena solata: fižol, zelena solata, pšenični kalčki, brazilski orešček, sir, košček kruha iz polnovredne moke, potica z oreščki, jogurt
Kosilo:
kremna juha iz stročnic, govedina na zelenjavni posteljici, dušen riž (neoluščeni in divji riž), solata, mandljeva torta, gobova juha z ajdovo kašo, s sirom, dušeno rdeče zelje, sladoled z lešniki
Popoldanska malica:
jogurt, mešanica kosmičev z lešniki, orehi in suhim sadjem, koruzna žemlja z lešniki, jabolko
Večerja:
krompir v oblicah, motovilec v solati, ajdovi žganci
Vsak izmed nas pridela letno nekje do 0,3 kg nevarnih odpadkov, seveda nekateri manj, nekateri več. 0,3 kg sicer na prvi pogled izgleda majhna številka, vendar moramo upoštevati, da gre za zares nevarne odpadke, in če to pomnožimo s številom prebivalcem v Sloveniji, številka le ni tako zanemarljiva.
Med nevarne odpadke pa spadajo tudi zdravila, zato jih je treba odlagati ločeno od ostalih odpadkov v posebne mobilne zabojnike, ali pa jih preprosto vrnemo v lekarno, kjer bodo poskrbeli za njihovo pravilno uničenje.
Nekaj časa zdravil v lekarnah niso več sprejemali, vendar pa je zadnjih nekaj let to zakonsko urejeno in zdravila, ki jim je pretekel rok uporabnosti ali ki jih ne potrebujete več, lahko kadarkoli brezplačno oddate pri najbližjem prodajalcu zdravil, ki jih tudi mora sprejeti.
Recept za okusno juho iz leče. Tokrat smo jo pripravili iz rdeče leče.
200 g rdeče leče
1/2 pora
1 veliko korenje
2 – 3 stroke česna
lovorjevi listi
bazilika
majaron
muškatni orešček
janeževa zvezda
1 skodelica paradižnikove mezge
5 žlic olja
sol
voda
Por očistimo in narežemo na rezine, korenje olipimo in naribamo na tanko. Česnove stroke olupimo. Na petih žlicah olja popražimo naribano korenje, por in stroke česna. Dodamo paradižnikovo mezgo, lovorjeve liste, zalijemo z vodo in dodamo ostale začimbe. Solimo po okusu in kuhamo kake pol ure, da se leča zmehča. Postrežemo s kruhom, kot samostojno jed. Lahko dodamo parmezanov čips ali pa žlico kisle smetane.
Rdeča leča.Pripravimo in naribano korenje, por in česen.Vse skupaj prepražimo na olju.Dodamo paradižnikovo mezgoDodamo še lečo in lovorjeve liste.Zalijemo z vodo, solimo, dodamo začimbe in kuhamo do mehkega.Postrežemo juho iz leče.
Prvi ukrep za vrt brez škodljivcev in za optimalne pogoje za zdravo rast vaših vrtnih rastlin je izboljšanje življenskih pogojev v tleh s pomočjo primernih naravnih ukrepov in pripravkov za vzgojo in gnojenje. Sicer pa moramo vedno računati, da bodo naš vrt obiskali škodljivci, zato sprejmemo določene ukrepe.
Življenjski pogoji za koristne organizme
Če v svojem vrtu ustvarimo življenjski prostor za koristne organizme, s tem pomembno prispevamo k zaščiti rastlin. Koristne žuželke so denimo tančičarice in trepetavke, saj so njihove ličinke naravni sovražnik listnih uši. Odvisne so od virov hrane, ki naj bi jih gojili v vašem vrtu: gozdne krebuljice, peteršilja, kopra, facelije in ustnatic. Kupi kamenja in vej so idealno skrivališče za živali, ki se hranijo s polži, kot so jež, slepec, kuščarica in navadna krastača. Tudi uničevalci miši, kot so dihurji in podlasice, cenijo tovrstna bivališča. Živice z domačimi jagodičastimi grmovnicami in gnezdilnice privabljajo ptice, ki trebijo insekte. Škodljivce pa odvračajo tudi mešani posevki z zelišči.
Krepitev rastlin
Če pa se v vrtu vendarle pojavi kakšna bolezen ali napad škodljivcev, storite najprej vse za okrepitev in odpornost rastlin. Rahljajte, zalivajte in zastirajte gredo ter privoščite rastlinam krepko mero rastlinske gnojevke. Škodljivce skušajte najprej omejiti z rešetkami in s pastmi, ki živali ne poškodujejo in s pobiranjem in z odstranjevanjem napadenih delov rastlin. Če pa ti ukrepi ne pokažejo želenega učinka, lahko sami naredite rastlinske pripravke za zatiranje škodljivcev in z njimi škropite rastline.
Spodaj najdete najpogostejše živalske škodljivce in ukrepe za njihovo zatiranje.
Mavlje
škropimo z rastlinsko gnojevko
prašimo z organskim kalcijem iz alg
v gnezda vlivamo vročo vodo
uporabimo posip za zatiranje mravelj
Bolhači
skrbimo, da so tla vlažna
prašimo z organskim kalcijem iz alg ali s kameno moko
dvakrat tedensko škropimo z rastlinsko gnojevko ali brozgo
Gosenice ozimne sovke
okopavamo zemljo in pobiramo gosenice
okoli rastlin polivamo z vratično ali s pelinovo gnojevko
Spremenimo svet
V sezoni 2010-2011 smo zbrali in analizirali 449 vzorcev, večino iz Slovenije, pa tudi 53 iz območja čezmejnih tropov v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. Pri 192 vzorcih je bila analiza uspešna, »ulovili« pa smo 45 različnih živali.
Naše telo potrebuje za rast in razvoj hrano, ki je v glavnem sestavljena iz maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Pravilno sestavljena hrana naj bi vsebovala v kalorijah:
0,3 kg sicer na prvi pogled izgleda majhna številka, vendar moramo upoštevati, da gre za zares nevarne odpadke, in če to pomnožimo s številom prebivalcem v Sloveniji, številka le ni tako zanemarljiva.
