Ste morda razmišljali o nakupu organske vzmetnice? Le-te so narejene tako, da naj bi zmanjšale uporabo hitro hlapljivih organskih spojin ter ostalih kemikalij, ki se uporabljajo pri izdelavi navadne vzmetnice.
Navadne vzmetnice vsebujejo nevarne kemikalije, kot so formaldehid, poliuretan, naftne kemikalije in hitro hlapljive organske spojine (ang. VOC) – te kemikalije pa poleg onesnaževanja okolja že pri sami izdelavi in potem ko jih zavržemo, slabo vplivajo tudi na naše zdravje.
Večina navadnih smrtnikov spi na takšni vzmetnici 10 let ali več, ko pa je čas, da se vzmetnico zamenja, pa ugotovimo, da je z recikliranjem takšne vzmetnice veliko problemov, saj prej omenjene spojine nikakor niso biološko razgradljive.
Pri nakupu organske vzmetnice je potrebno paziti na naslednje stvari:
Izdelana mora biti iz organskega (ekološko pridelanega) bombaža
na vzmetnici mora biti uporabljena 100% naravna volna
ne sme vsebovati strupenih ognjevarnih agentov
ne sme biti narejena iz nevarnih kemikalij (formaldehid ter hitro hlapljive organske spojine)
vsebovati mora naravno lateks gumo
vzmeti pa morajo biti narejene iz železa, katerega se da reciklirati.
Torej, če imate namen kupiti novo vzmetnico, je dobro, da je ta biološko razgradljiva, in da ne bo zastrupljevala narave še nekaj naslednjih desetletij, ko boste z njo`opravili´.
Oprah je kot ponavadi, tudi letos nadaljevala s svojo tradicijo osveščanja ljudi o ekoloških problemih. Vsako leto na dan zemlje pripravi posebno zanimivo oddajo, kamor povabi svetovne strokovnjake iz področja ekologije in razpravljajo o določeni tematiki.
Letos so bile tema pogovora smeti in smetišča in kam vsi ti odpadki gredo. Predstavili so tudi kako lahko brez onesnaževanja zraven še prihranimo kar zajetno vsoto denarja, kar je dalo gledalcem še en dodaten razmislek o tem, ali bi bilo pametno začeti malo drugače ravnati z odpadki.
Vsi bi se morali zavedati, kako naša dejanja vplivajo na okolje in primerno odreagirati. Vsak lahko malo pripomore k izboljševanju razmer. Že z enostavnim recikliranjem odpadkov, papirnate namesto plastičnih vrečk, kot se vračamo iz trgovine in ekološka čistila bodo dolgoročno naredila veliko za okolje, če se bo le dovolj ljudi odločilo za to.
Tokrat smo za vas poiskali in opisali 8 stvari, ki jih imate verjetno doma ali v okolici hiše prav vsi, ki se ukvarjate z vrtnarjenjem in kuhanjem in ki jih nikakor ne smete kompostirati …
Listi ter veje črnega oreha – črni oreh sprošča substance, katere so potencialno lahko škodlive rastlinam, prav tako pa lahko te substance sprosti po kompostu, česar pa ne želite.
Premog ter pepel, ki ostane od oglja – tovarne dodajo oglju vrsto kemikalij, katere sprožijo hitri vžig, zato tega ni pametno dajati na kompost.
Mlečni proizvodi – ti proizvodi so hitro kvarljivi, in lahko povzročijo neprijetne vonjave, s tem pa privabljajo različne živali.
Bolne rastline, oz. rastline katerih ste se znebili zaradi zajedalcev – zajedalci so velikokrat trdovratni in lahko škodujejo celemu kompostu, če odvržete takšno rastlino na kompostni kup.
Maščobe – prav tako kot mlečni proizvodi oddajajo neprijetne vonje in provabljajo živali.
Kosti – tudi tu nastane problem zaradi vonjav, saj se prehitro pokvarijo.
Izločki domačih živali – lahko vsebujejo parazite, bakterije, viruse,… nekateri med njimi se lahko prenesejo na vaše rastline.
Ostanki z vrta, ki so prepojeni z kemikalijami/ pesticidi – če želimo postati “eko“ potem je dobro, da zmanjšamo uporabo pesticidov na vrtu. Prav tako ni slabo, če se izogibamo takšnim stvarem, ko se ukvarjamo s kompostiranjem, saj se vse na koncu prenese nazaj v rastline. Kompost je konec koncev odvisen od organizmov, bakterij in črvov, ki razkrajajo kompost. Strupi pa lahko te organizme uničijo.
Geotermalno ogrevanje drastično zmanjša izpuste CO2 v ozračje. Takšno ogrevanje uporablja zemljo kot vir energije, saj ima zemlja nekaj metrov pod površjem konstantno temperaturo – pozimi je zemlja na tej globini bolj topla od ozračja, poleti pa hladnejša.
Tako se preko cevi, ki jih položimo pod zemljo, toplota zemlje prenaša v prostor. Ko je ta enkrat v prostoru, se zbere v zbiralniku, preko katerega se porazdeli s pomočjo sistema za porazdelitev zraka po hiši. V nadaljevanju bomo poskušali opisati pozitivne in negativne razloge za ogrevanje te vrste.
Postavitev toplotne črpalke
Vse te cevi, ki so napeljane pod zemljo niso izdelane na enak način. To pa pomeni, da vsi sistemi ne nudijo enakega izkoristka energije oz. toplote. Pri nekaterih ceveh je problem tudi z vzdrževanjem ter njihovim vplivom na okolje.
Pri sami inštalaciji se uporablja več načinov polaganja teh cevi. (horizontalne zanke, vertikalne zanke in za jezera in ribnike odprte zanke). Najbolj pogosta sta vertikalni in horizontalni način polaganja cevi.
vertikalne se ponavadi uporablja, ko imamo stisko s prostorom (v mestih). Sama inštalacija pomeni, da je potrebno izvrtati globoke luknje, v katere namestimo geotermalne cevi. Glede na globino teh lukenj pa je potrebno paziti, da je kontaminiramo podtalnice.
Horizontalna razporeditev cevi je, če jih postavimo pravilno, okolju prijaznejše.
Sistem cevi za ribnike ali jezera je potrebno potopiti na dno jezera ali ribnika, kar pa lahko potencialno onesnaži vodni ekosistem ter okolico.
Prednosti za okolje
Če je inštalacija geotermalne črpalke ali toplotne črpalke bila izvedena pravilno, potem ima veliko pozitivnih strani. Glede na to, da s takšnim ogrevanjem toplota preide iz zemlje, se zmanjša poraba električne energije. S tem pa se zmanjša tudi učinek tople grede, zaradi manjše vrednosti izpustov. To pa pomeni prihranek tudi na fosilnih gorivih ter samem prevozu le-teh v elektrarne ter manjšo vrednost izliva nafte v morje.
Geotermalne črpalke ohranjajo tudi določeno pozitivno vrednost vlage v prostoru ter glede na to, da ne jemlejo zraka od zunaj, se s tem zmanjša tudi nevarnost za ljudi, kateri trpijo za alergijami.
Ekonomske prednosti
Stroški same inštalacije so seveda dražji (odvisno od ponudnika storitev), vendar pa je to dolgoročna naložba, saj lahko s takšnimi črpalkami letno prihranite od 30 do kar 70% pri računu za ogrevanje.
Modni trendi se spreminjajo zelo hitro, samo materiali nekako ostajajo vedno isti.
Novo revolucijo je začel bambus …
Zadnje čase so na trgu najbolj botrovali materiali izdelani iz raznih vrst mešanic umetnih poliestrov ipd. Ti materiali so najcenejši, ker gre za umetna vlakna, katere je veliko lažje proizvesti. Zaradi nizke cene, so med modnimi privrženci tudi najbolj zaslovele.
Ti umetni materiali pa za naše zdravje niso najbolj primerne. Zaradi umetnih materialov lahko dobimo razne izpuščaje in srbečice, ker naša koža ne diha. Posebno neugodni so umetni materiali za spodnje perilo, ki je največkrat krivec za ženska nožnična vnetja. Naše omare pa so od časa do časa polnile tudi oblačila iz naravnih materialov, kot sta na prvem mestu bombaž in modal, poleti pa tudi lan. Naravni materiali so poskrbeli, da je naša koža prijetno dihala ter človeško vlago vpijala.
Problem pri bombažu pa je, da za njegovo rast uporabljajo preko 1.800 vrst pesticidov in umetnih gnojil, kar seveda v določeni meri tudi vsebuje bombaž katerega nosimo. Bombaž se je najbolje našel v spodnjem perilu in kakšnih preprostih zgornjih majicah. Danes na našem trgu zasledimo tudi ekološki bombaž, katerega pridelujejo brez pesticidov. Torej bi bil bombaž najboljša rešitev.
Novo revolucijo pa je začel bambus. Ali že poznate otroške plenice iz bambusa, nogavice in spodnje perilo? Bambus se je v svetu zelo dobro prijel tržišča in se še bolj uveljavlja. Je bolj mehak na otip kot bombaž. Bambus štejemo v travnate vrste, saj raste kot trava in ne drevo. Je najhitreje rastoča rastlina na svetu, katera za svojo rast ne potrebuje umetnih gnojil. Snov katero vsebuje bambus so znanstveniki poimenovali bamboo-kun, katera bambusu pomaga ščiti pred škodljivci in zajedalci, tako da ne potrebuje pesticidov. Bambus je torej ekološki, prav tako oblačila ki jih nosimo.
Lansko leto smo prvič na našem tržišču zasledili ekološko perilo izdelano iz bambusa Slovenskega proizvajalca, podjetja ZUJA. Perilo ni barvano in ga dobite v njegovi naravni bež barvi. Za nameček ima bambus tudi naravne funkcije. Posebej je primerno za alergike in ženske, saj je antibakterijski in sterilen. Redno nošenje perila izdelanega iz bambusa pa ženskam pripomore k manjšemu številu nožničnih vnetij. Po bambusu radi posegajo tudi športniki in poslovneži, saj je termo regulator, kar pripomore, da vas poleti hladi, pozimi pa greje. Torej imamo sedaj »eko« material bambus, ki je prijetnejši od bombaža z naravnimi funkcijami. Kaj več torej še potrebujemo?
Zelena, gosta trata je rezultat več dejavnikov, med njimi pa je zalivanje eden najpomembnejših. Številni lastniki vrtov se sprašujejo, koliko vode je dovolj, kako pogosto naj zalivajo in kdaj je najboljši čas za to. Pravilno zalivanje ni samo stvar količine vode, temveč tudi časa, tehnike in prilagajanja vremenskim razmeram.
Preveč zalivanja povzroči gnitje korenin in razrast mahu, premalo pa rjave madeže, suhost in občutljivost na bolezni. Zato je pomembno razumeti potrebe vaše trate, vrsto tal in pogoje, v katerih raste.
Zakaj je zalivanje tako pomembno?
Voda je življenjska sila trate. Brez nje se korenine ne razvijajo, fotosinteza se upočasni, in trava postane ranljiva. Pravilno zalivanje spodbuja:
Močan in globok koreninski sistem,
Boljšo odpornost proti suši in vročini,
Manjšo potrebo po gnojilih,
Enakomernejšo in gostejšo rast.
Pomanjkanje vode se ne pokaže takoj, a učinki se sčasoma odražajo v slabši barvi, tanjši preprogi in povečani občutljivosti na bolezni in mah.
To pa terja tudi davek, ki se odraža na do 50% večji porabi vode skozi sezono zalivanja zelenic.
Nekateri imamo napačno predstavo, da je travo potrebno namakati. Vendar je dovolj, da travo že samo zalijemo. Z samim namakanjem trave škodujemo korenimam, da bi zrasle globlje v zemljo s čimer lahko preprečimo možnost osušitve ter razne bolezni trave.
Koliko vode potrebuje trata?
Povprečna trata potrebuje med 2,5 in 4 cm vode na teden, vključno z dežjem. Natančna količina je odvisna od:
Vrste trave (nekatere sorte so bolj sušoljubne),
Tipa tal (peščena tla hitreje izgubijo vlago),
Temperature in vetrovnosti,
Senčnih ali sončnih leg.
Kako izmeriti? Postavite prazno pločevinko ali merilni lonček na trato – zalivajte, dokler ne dosežete želene višine vode. Tako boste vedeli, koliko vode resnično prejme trata.
Kdaj je najboljši čas za zalivanje?
Najboljši čas za zalivanje vrta zgodaj zjutraj (do najkasneje 10 ure dopoldan) ali zvečer (od 18 ure naprej) , saj s tem zmanjšamo vrednost izhlapevanja. Vseeno pa strokovnjaki priporočajo, zalivanje trave zgodaj zjutraj (od 5 do 9 ure), saj lahko večerno zalivanje povzroči razne bolezni trave, saj vlaga ne izhlapi in se zato naredijo popolni pogoji za razvoj travnih bolezni. Tako bo zemlja vlažna dalj časa, vi pa boste pripomogli k varčevanju z vodo.
Zalivanje ob pravem času bistveno zmanjša izgube zaradi izhlapevanja in preprečuje razvoj bolezni. Najboljši čas je:
Zjutraj (med 5. in 9. uro):
Tla so še hladna.
Manjša izguba vlage.
Trava ima čas, da se posuši – manj glivičnih bolezni.
Zvečer (po 18. uri):
Sprejemljivo, če je zrak suh.
Če je vlažno, lahko vodi v razrast plesni.
Opoldne:
Izogibajte se – voda hitro izhlapi in lahko poškoduje trato.
Kako pogosto naj zalivam zelenico?
Frekvenca zalivanja je odvisna od vremena, vrste tal in starosti trate. Osnovno pravilo je:
1–2x na teden, a globoko!
Bolje redkeje, a obilno, kot pogosto in površinsko.
Poleti morda vsakih 3–4 dni, spomladi in jeseni manj.
Simptomi pomanjkanja vode:
Listi trave se začnejo zvijati navznoter.
Trava ob pritisku s stopalom ostane sploščena.
Površina je suha, prašna, trda.
Orodja in metode za učinkovito zalivanje
Za pravilno zalivanje so vam na voljo številna orodja in pripomočki. Pomembno je, da voda pride do korenin – ne ostane le na površju.
1. Razpršilniki in zalivalci
Premični razpršilci so odlični za večje površine.
Nastavljivi modeli omogočajo enakomerno pokritost.
2. Kapljični sistemi
Idealni za manjše površine ali robne pasove.
Varčni z vodo – počasno, a globoko zalivanje.
3. Ročno zalivanje
Uporabno za manjše trate ali lokalne madeže.
Pazite, da zalivate enakomerno in temeljito.
Napake, ki jih je treba preprečiti
Zalivanje je lahko škodljivo, če ni pravilno. Najpogostejše napake:
Pogosto, a plitvo zalivanje – spodbuja plitve korenine.
Zalivanje sredi dneva – velika izguba vode.
Zalivanje prepozno zvečer – tveganje za glivične bolezni.
Neenakomerno zalivanje – suha in premočena območja.
Če so tla zbita, priporočamo prezračevanje trave spomladi ali jeseni – izboljša vpojnost in kroženje zraka.
Ekološki in pametni nasveti za zalivanje
Tudi brez nepotrebnega trošenja vode lahko dosežete čudovito trato:
Zbiranje deževnice: uporabite sode in cevi za zbiranje padavin.
Veliko je dobrih razlogov, zakaj bi moral vsakdo izmed nas posaditi kakšno drevo.
Podajamo vam 10 glavnih razlogov, ki vas bodo morda prepričali, da boste v bližnji prihodnosti posadili kakšno drevo:
Drevesa so veliki zeleni filtri, kateri pomagajo filtrirati onesnažen zrak iz izpuhov, domov, tovarn itd. S tem pa pripomorejo k zmanjševanju ozonske luknje.
Drevesa lahko dvignejo ceno parcele za kar 20%!
Drevesa filtrirajo tudi vodo in jo tako čistijo.
Če imate parcelo na erozivni podlagi, pripomorejo drevesa k temu, da zmanjšajo možnost te erozije oz zdrse zemlje.
Že samo eno mlado drevo je enakovredno klimatski napravi, katera bi hladila 10 sob in delovala 20 ur na dan!
Eno veliko drevo na zahodni strani vašega doma vam bo prihranilo 12% na vašen računu za energijo. Več dreves, ki mečejo senco skozi okna, pa vam lahko prihrani kar 50% pri računih za elektriko , saj vam ne bo potrebno prižgati klimatske naprave.
Drevesa nudijo zavetje, hrano ter dom manjšim živalim.
Sama prisotnost dreves, dokazano zmanjšuje nivo stresa že v roku petih minut, prav tako pa znižuje krvni tlak ter napetost v mišicah. (vir: Dr. Roger Ulrich, Texas A&M University)
Če bi nasadili več dreves ob cestah bi letno zmanjšali več ton ogljikovega dioksida.
1 hektar gozda dokazano vpije tudi šest ton ogljikovega dioksida in odda 4 tone čistega kisika.
Zato ni razloga, da ne bi posadili vašega drevesa že danes!
Pojavlja se vse več izdelkov izdelanih je iz biološko razgradljive plastike, ampak kako prijazna okolju je ta plastika v resnici?
Veliko se govori o škodljivih učinkih plastike, ki jo ima le-ta na okolje. Plastične vrečke, katere dobimo v vsaki trgovini naj bi imele dobo razgradnje od 100 do 1000 let in tako predstavljajo velik problem.
Torej preprosta logika nam pove, da če so te tradicionalne vrečke slabe, morajo biti nove alternativne vrečke dobre. Vendar temu ni povsem tako.
Najprej da razčistimo – biološko razgradljiva plastika ne pomeni isto kot bioplastika!
Bioplastika je narejena iz naravno obnovljivih virov – npr. koruze in škroba. Biološko razgradljiva plastika pa se razgradi le pod določenimi pogoji in je lahko iz agrokulture ali naftnih derivatov. Takšna plastika pa ni nekaj novega, saj je bila uporabljena že pred leti za nekomercialne namene. V komercialne namene pa je prišla šele leta 1990. Ti proizvodi so bili zmešani s škrobom in so bili zato označeni kot biološko razgradljivi. Ampak to ne drži – skozi leta se je škrob razgradil, plastika pa je še vedno ostala. Zato je tu potrebno ločiti tudi med biološko razgradljivo ter kompostno plastiko.
Da pa je stvar še bolj zapletena, pa danes obstajajo t.i. oxo-biološko, hidro-biološko ter foto-biološko razgradljive vrste plastike. Vsem pa je skupno dejstvo, da niso vse biološko razgradljive plastike narejene z istim postopkom, zato obstaja veliko nasprotujočih si dejstev.
Velika večina, ko sliši besedo “zelena“ plastika pomisli, da se bo takšen proizvod čez čas razgradil sam od sebe. Vendar ni res.
Smetišča odpadke zakopljejo, s tem pa preprečijo dostop zraka, vlage ter svetlobe do odpadkov, kar pomeni, da se takšni odpadki ne morejo razkrajati na naraven način. Zato ni čudno, da so časopisi najdeni na smetiščih še vedno berljivi po 35 letih.
Torej kako ravnati pravilno? Zmanjšajte, ponovno uporabite ter reciklirajte čim več anorganskih tako kot organskih proizvodov.
Najbolje je, da se začne otroke poučevati o ekologiji že v rani mladosti. Ampak kako jim stvari razložiti na njim razumljiv način?
Kako začeti?Razložite, da je misliti “zeleno” dobro v njim razumljivih terminih in skozi igro.
Otroci radi puščajo vodo odprto, torej kako jim razložiti, da to ni pametno? Poskusite lahko na naslednji način: Ribe potrebujejo vodo za dihanje, in ta voda, ki jo otrok troši prihaja iz rek in jezer, v kateri plavajo ribe. In če to vodo iztrošimo, ribe ne bodo mogle več plavati in bodo umrle, ker ne bodo imele več vode, da bi lahko dihale. Torej, razložite otrokom, da je dobro, če potrošijo majhne količine vode, vendar naj ravnajo skrbno.
Povejte jim privlačno zgodbo.
Globalno segrevanje je nekaj, kar je verjetno težje razložiti, zato poskusite naslednje: pripovedujte jim zgodbi, katera se lahko začne na naslednji način – pred davnimi časi je bilo na Zemlji veliko dinozavrov in rastlin. Nekega dne pa je na Zemljo treščil meteor, zaradi katerega so dinozavri in rastline pomrle. S časoma pa je zemlja pokrila njihova telesa in je iz njih nastala nafta, iz katere danes delamo bencin in energijo. S tem, ko se vozimo v avtomobilih in prižigamo luči pa nevidem plih uhaja v ozračje, kateri povzroča, da se Zemlja segreva. To pa ni dobro za npr. polarne medevede, kateri imajo raje mraz. Zato je dobro, da uporabljajo čim manj bencina in energije.
Dovolite jim, da verjamejo, da njihov trud vodi v takojšnje rezultate.
Ena izmed stvari, ki nas najbol prizadane, ko odrastemo je ta, ko izvemo da nismo center vesolja in da ena oseba še ne more rešiti sveta. Težko je razložiti moč skupin, katere se trudijo za boljši jutri. Zato je potrebno sčasoma razjasniti, da en majhen fantek še ne bo rešil sveta s tem, da bo zaprl pipo, več otrok, pa ima večjo moč in lahko rešijo več rib. Vsekakor pa je težko razložiti otroku pomen skupine, zato naj za ta čas verjame, da je s tem ko je zaprl pipo rešil ribe. To pa ga bo skozi leta motiviralo, da vo začel razmišljati zeleno.
To je nekaj načinov, kako otroku razložiti, da to kar naredi danes za naravo, se mu bo obrestovalo jutri.
Varčne flourestenčne žarnice za komercialno uporabo vsebujejo tudi nekaj živega srebra, za katerega se ve, da je nevaren za zdravje, zato se jih je potrebno, ko odslužijo svoj namen znebiti na pravilen način.
Vendar preden zaženete paniko, se pomirite, saj je količina živega srebra v teh žarnicah minimalna. Vseeno pa je tolikšna količina nevarna za manjše plenilce, če pride živo srebro v stik z morskim ekosistemom. Živo srebro se v tem primeru spremeni v bolj nevarno obliko, ki se nabira v tkivu živali. Največjo vrednost te snovi so našli v tuni, zato je nosečnicam in otrokom priporočeno, naj se izogibajo uživanju te morske specialitete.
Kako reciklirati takšne žarnice?
Večina teh žarnic z oznako “Energy Star“ ima garancijo 2 leti. Zato, če vam varčna žarnica pregori pred iztekom garancije, jo enostavno nesite nazaj. Če pa se to ne zgodi v tem času, pa je ne mečite v smeti, ampak se držite naslednjih napotkov:
Žarnico postaite v zapečateno plastično vrečko
Na smetičšu preverite, ali imajo možnost zbirnega centra takšnih žarnic
Če slučajno živite blizu, ali pa imate v kratkem namen iti v Ikeo vzemite te žarnice s seboj, saj ima trgovina zbirne posode za takšne žarnice.
Preverite po večjih nakupovalnih centrih, če imajo možnost zbiranja teh žarnic.
Če se vam je slučajno zgodilo, da se je žarnica razbila bodite previdni:
Odprite okno za vsaj 15 minut, da se plini prezračijo
Uporabite rokavice za enkratno uporabo in poberite delčke
Ne sesajte ali pometajte!
Razbite delčke z papirjem pometite v plastično vrečko
Mesto kjer je ležala razbita žarnica z papirnato brisačo pomijte in kasneje to brisačo ter rokavice vržite v isto vrečko k delcem žarnice.
Vrečke se znebite na isti način, kot bi se baterij – ne mečite jih v smeti!
Alternativna izbira tem žarnicam pa je LED žarnica, katera je še bolj energijsko zmožna, imaja daljši rok trajanja ter ne vsebuje živega srebra.
Navadne vzmetnice vsebujejo nevarne kemikalije, kot so formaldehid, poliuretan, naftne kemikalije in hitro hlapljive organske spojine (ang. VOC) – te kemikalije pa poleg onesnaževanja okolja že pri sami izdelavi in potem ko jih zavržemo, slabo vplivajo tudi na naše zdravje.
Podajamo vam 10 glavnih razlogov, ki vas bodo morda prepričali, da boste v bližnji prihodnosti posadili kakšno drevo:
Veliko se govori o škodljivih učinkih plastike, ki jo ima le-ta na okolje. Plastične vrečke, katere dobimo v vsaki trgovini naj bi imele dobo razgradnje od 100 do 1000 let in tako predstavljajo velik problem.
Vendar preden zaženete paniko, se pomirite, saj je količina živega srebra v teh žarnicah minimalna. Vseeno pa je tolikšna količina nevarna za manjše plenilce, če pride živo srebro v stik z morskim ekosistemom. Živo srebro se v tem primeru spremeni v bolj nevarno obliko, ki se nabira v tkivu živali. Največjo vrednost te snovi so našli v tuni, zato je nosečnicam in otrokom priporočeno, naj se izogibajo uživanju te morske specialitete.