Stara jablana ali hruška je lahko videti skoraj mrtva: nekaj suhih vej, votel del debla, malo listov in komaj kaj pridelka. Toda staro sadno drevo še ni nujno izgubljeno samo zato, ker je zanemarjeno ali ima delno golo krošnjo. Če so deblo, glavne veje in kambij pod lubjem še živi, ga lahko s postopno pomladitveno rezjo v nekaj letih ponovno spodbudimo k novi rasti in rodnosti.
Ključni poudarki:
- Pod lubjem rahlo popraskajte majhno mesto: zelena plast pomeni, da je ta del drevesa še živ.
- Stare jablane in hruške pomlajujemo postopoma, saj lahko premočna rez povzroči množico nerodnih navpičnih poganjkov.
- Poganjki, ki izraščajo pod cepljenim mestom, pripadajo podlagi in praviloma ne bodo dali iste sorte sadja.
Najprej ugotovite, ali je deblo sploh še živo
Pozimi in zgodaj spomladi je staro drevo brez listov težko oceniti samo na pogled. Suha in razpokana zunanja skorja še ne pomeni, da je odmrl tudi živi del tik pod njo.
Na manj opaznem mestu z nohtom ali čistim nožem zelo nežno odstranite droben košček zunanje skorje. Če je plast pod njo sveža in zelenkasta, je kambij živ. Če je tkivo rjavo, suho in krhko, poskus ponovite nekoliko nižje. Če zelenega tkiva ni niti ob spodnjem delu debla, je ta del drevesa odmrl.
Preverite tudi brste in tanke vejice. Živa vejica je nekoliko prožna in ima polne brste, mrtva pa je pogosto krhka in se hitro zlomi. Pri zelo zanemarjenem drevesu je mogoče, da je velik del krošnje odmrl, spodnji del debla pa je še povsem živ.
Preden se odločite za odstranitev, preverite:
- ali je pod lubjem še zelen kambij,
- ali na deblu ali glavnih vejah nastajajo novi poganjki,
- ali je cepljeno mesto še zdravo,
- ali je večina glavnih vej trdna in brez izrazitega propadanja lesa.
Če so odgovori večinoma pritrdilni, obstaja precej dobra možnost, da drevo še lahko obnovimo.
Staro jablano ali hruško lahko pogosto pomladimo
Prav stare jablane in hruške so med najboljšimi kandidati za pomladitveno rez. Drevo, ki je desetletja raslo skoraj brez obrezovanja, ima pogosto previsoko, gosto krošnjo, veliko starega lesa in malo kakovostnih rodnih vej. S pravilno rezjo lahko ponovno spustimo svetlobo v notranjost krošnje ter spodbudimo nastanek novega rodnega lesa.
Toda tega ne naredimo v enem popoldnevu. Pri močno zaraščenem drevesu je obnovo bolje razdeliti na dve ali tri leta. Če naenkrat odstranimo polovico krošnje, se drevo pogosto odzove z množico močnih navpičnih bohotivk, poruši se ravnovesje med koreninami in krošnjo, rezultat pa je še več dela v naslednjih sezonah.
Začnemo z mrtvimi, polomljenimi in očitno bolnimi vejami. Nato odstranimo nekaj vej, ki rastejo proti sredini, se križajo ali močno senčijo spodnje dele krošnje. Pri jablani ali hruški v posameznem letu praviloma ne odstranimo več kot približno četrtino krošnje.
Če želite drevo znižati, dolgih vej ne odrežite kar na pol in ne puščajte velikih štrcljev. Vejo skrajšajte do primerno usmerjene stranske veje, ki lahko prevzame njeno vlogo. Tako je odziv drevesa praviloma precej mirnejši.
Če iz starega debla poženejo novi poganjki, poglejte, od kod rastejo
To je eden najpomembnejših delov pri starih sadnih drevesih. Večina jablan, hrušk, sliv, češenj in drugih sadnih dreves, ki jih kupimo v drevesnici, je cepljenih. Spodaj je podlaga z lastnim koreninskim sistemom, nad cepljenim mestom pa sorta, zaradi katere smo drevo sploh posadili.
Če je zgornji del stare jablane odmrl, iz korenin ali debla pod cepljenim mestom pa požene močan zelen poganjek, drevo res ni povsem mrtvo – vendar to ni več vaša stara sorta.
Poganjek pripada podlagi. Če ga pustite rasti, lahko iz njega nastane novo drevo, toda njegovi plodovi so lahko povsem drugačni, manj kakovostni ali pa bo do rodnosti potreboval dolgo časa. Takšen poganjek lahko uporabimo kot podlago in nanj pozneje cepimo želeno sorto, vendar je to že nov začetek in ne pravo »oživljanje« stare sorte.
Če novi poganjek izrašča nad cepljenim mestom, je položaj drugačen. Tak poganjek pripada žlahtnemu delu drevesa in ga lahko v določenih primerih uporabimo za obnovo krošnje.
Ali lahko staro deblo preprosto odrežemo in počakamo, da ponovno odžene?
Včasih lahko, vendar je rezultat nepredvidljiv. Zelo močno poškodovano drevo lahko po odstranitvi zgornjega dela požene iz spečih brstov ali iz osnove. Toda novi poganjki niso zagotovljeni, še pomembneje pa je, na kateri strani cepljenega mesta nastanejo.
Če je zdravega debla nad cepljenim mestom še dovolj, lahko iz novega poganjka postopoma vzgojimo novo krošnjo. To je bolj smiselno pri dragoceni stari sorti, ki jo želimo ohraniti. Če je poškodba tik ob tleh ali pod cepljenim mestom, je pogosto enostavneje posaditi novo drevo ali zdravo podlago ponovno cepiti.
Pri zelo stari sorti, za katero niste prepričani, ali jo boste še lahko dobili v drevesnici, lahko pred odstranitvijo drevesa vzamete primerne cepiče z zdravega dela krošnje. S cepljenjem lahko lastnosti sorte prenesete na novo podlago, saj prav cepič določa sortne lastnosti prihodnjega drevesa.
Votlo deblo še ne pomeni samodejno, da mora drevo pasti
Stara sadna drevesa pogosto dobijo votline. Notranji, starejši les lahko postopoma razpada, medtem ko pod lubjem še naprej nastaja novo živo tkivo. Zato drevo z votlim deblom lahko še dolga leta olista, cveti in rodi.
Votline ne polnite z betonom, montažno peno ali podobnimi materiali. Takšni stari postopki drevesa ne okrepijo in lahko otežijo naravno odvajanje vode ter poznejšo varno odstranitev drevesa.
Pomembnejše vprašanje je stabilnost. Če je votlina velika, deblo močno nagnjeno, glavne veje počene ali se na deblu pojavljajo velike lesne gobe, je treba stanje jemati precej resneje. Razkroj notranjega lesa lahko zmanjša mehansko trdnost, čeprav ima drevo še vedno zelene liste.
Pri velikem drevesu nad hišo, parkiriščem, otroškim igriščem ali pogosto uporabljeno potjo je zato smiselna strokovna ocena arborista. Zeleno listje samo po sebi še ni dokaz, da je deblo konstrukcijsko varno.
Pri slivah in češnjah ne uporabite istega recepta kot pri jablani
Staro jablano ali hruško lahko med mirovanjem postopoma pomlajujemo, pri koščičarjih pa moramo biti precej previdnejši. Slive, češnje, marelice in sorodne vrste so bolj občutljive na bolezni, ki vstopajo skozi večje rezne rane, zato močnih posegov ni priporočljivo izvajati v mokrem jesenskem ali zimskem obdobju.
Pri starejši slivi ali češnji je večjo obnovitveno rez bolje načrtovati v pomladnem oziroma poletnem obdobju in jo prav tako razdeliti na več sezon. Posebej pri velikih starih vejah je vredno dobro razmisliti, ali bo drevo po posegu res boljše ali pa bo nova sadika na primerni podlagi dolgoročno bolj smiselna.
To je tudi razlog, da se jeseni starega sadovnjaka ni dobro lotiti z motorno žago po načelu »vse staro ven, potem bomo videli«. Najprej določite sadno vrsto, preverite vitalnost in šele nato izberite pravi čas za rez.
Kdaj je odstranitev vendarle boljša odločitev?
Včasih želja po reševanju starega drevesa preprosto ni več smiselna. Če je drevo skoraj v celoti odmrlo, je močno nestabilno ali je glavno deblo prizadeto z napredujočo trohnobo oziroma veliko bolezensko poškodbo, z rezjo ne bomo obnovili zdravega nosilnega lesa. Pri obsežnih rakastih poškodbah debla je lahko odstranitev ali postopno odmiranje drevesa edina realna možnost.
Odstranitev razmislite predvsem, kadar:
- pod lubjem na večjem delu debla ni več živega zelenega tkiva,
- je glavno deblo močno strohnelo ali nevarno počeno,
- drevo se izrazito nagiba in obstaja nevarnost padca,
- večina krošnje vsako leto odmira,
- bolezenska poškodba obkroža velik del debla,
- je drevo tako veliko za prostor, da bi ga morali vsako leto radikalno rezati.
Če pa imate staro jablano z zdravim deblom, nekaj dobrimi ogrodnimi vejami in novo rastjo, starost sama po sebi še ni razlog za žago. Takšno drevo ima lahko za seboj desetletja, pa ga je s potrpežljivo obnovo še vedno mogoče spremeniti v svetlejšo, nižjo in ponovno rodno krošnjo. Najpomembneje je, da ga ne poskušate »pomladiti« vsega v enem letu.
Preberite tudi:
- Ali lahko iz starega štora zraste novo drevo? Kako ga odstraniti brez prekopavanja vrta?
- Kako oživiti hortenzijo po vročini
