Ko se oktobra rast trave upočasni, marsikdo opravi še eno zelo nizko košnjo in kosilnico pospravi do pomladi. Toda zadnja košnja trate ni vezana na določen datum, temveč na rast trave in vreme. Če je jesen mila, lahko trato kosimo še globoko v oktober, pomembno pa je, da je pred zimo ne »postrižemo« prenizko in je ne pustimo predolge.
Ključni poudarki:
- Trato jeseni kosite toliko časa, dokler opazno raste, zadnjo košnjo pa opravite pred obdobjem rednih slan.
- Pred zimo naj ostane visoka približno 5 centimetrov; zelo nizka košnja jo po nepotrebnem oslabi.
- Mokre ali zmrznjene trate ne kosite, odpadlo listje pa z nje sproti odstranjujte.
Slovenski vrtnarski strokovnjaki za zadnjo jesensko košnjo priporočajo približno 5 centimetrov višine. Takšna trata ni tako dolga, da bi pozimi množično polegla, hkrati pa ostane dovolj listne površine, da rastline v hladni del leta ne vstopijo pretirano oslabljene.
Oktobra ne glejte koledarja, ampak travo
Včasih je bila zadnja košnja že v prvi polovici oktobra, ob topli jeseni pa trava lahko aktivno raste še precej pozneje. Zato pravilo, da kosilnico na določen dan preprosto pospravimo, ni posebej uporabno.
Če po zadnji košnji opazite, da je trata v naslednjem tednu ali dveh ponovno vidno zrasla, jo lahko še enkrat pokosite. Strokovnjaki priporočajo košnjo vse do trenutka, ko se rast zaradi nizkih temperatur praktično ustavi.
To je še posebej pomembno v toplih in vlažnih jesenskih obdobjih. Če trato zadnjič pokosimo že na začetku oktobra, nato pa sledijo trije tedni razmeroma toplega vremena, lahko v zimo vstopi precej predolga.
Zakaj trave pred zimo ne pokosimo povsem na kratko?
Na prvi pogled se zdi logično, da bi bila čim krajša trava čez zimo bolj urejena. V praksi pa jo lahko prenizka košnja oslabi ravno pred obdobjem, ko bo rast skoraj povsem zastala.
Travna bilka potrebuje dovolj zelene površine za fotosintezo in vzdrževanje koreninskega sistema. Če jo pred zimo pokosimo skoraj do tal, ji odvzamemo velik del te zaloge.
Na domači trati zato pred zimo ciljajte na približno 5 centimetrov. Če imate nekoliko bolj grobo ali senčno trato, je bolje pustiti kakšen milimeter več kot manj. Slovenski strokovnjaki že pri jesenski negi opozarjajo, da je prenizka košnja ena najpogostejših napak pri vzdrževanju zelenice.
Toda tudi zelo dolga trava ni dobra rešitev
Druga skrajnost je, da septembra preprosto nehamo kositi in trato pustimo, da do novembra zraste deset ali več centimetrov.
Dolga trava se ob jesenskem dežju, slani in pozneje snegu lažje poleže. Med poležanimi bilkami se vlaga zadržuje dlje, zrak slabše kroži, spomladi pa lahko opazimo rumene oziroma poškodovane zaplate.
Daljša, poležana trava lahko ustvarja tudi ugodnejše zavetje za voluharje in druge majhne glodavce. Prav zato strokovnjaki priporočajo, da trate pred zimo ne pustimo pretirano dolge.
Cilj zadnje košnje torej ni najkrajša možna trava, ampak urejena srednja višina.
Pri zadnji košnji upoštevajte pravilo ene tretjine
Če je trata med dvema košnjama močno zrasla, je ne skrajšajte z desetih centimetrov neposredno na štiri.
Pri eni košnji praviloma ne odstranimo več kot približno tretjine višine zelenega dela. Če odrežemo bistveno več, rastlino po nepotrebnem obremenimo.
Če ste z jesensko košnjo nekoliko zamudili, naredite raje dve postopni košnji.
Na primer:
- pri zelo dolgi travi jo prvič skrajšajte nekoliko višje,
- čez nekaj dni oziroma približno teden jo ob primernem vremenu ponovno pokosite,
- zadnjo višino nastavite okoli 5 centimetrov.
Takšen pristop je za trato precej prijaznejši kot ena agresivna nizka košnja.
Oktobra nikoli ne kosite samo zato, ker imate čas
Jesensko vreme lahko hitro pokvari načrte. Zjutraj je trava pogosto mokra od rose, po dežju pa ostaja navlažena veliko dlje kot poleti.
Če se bilke lepijo skupaj in za kosilnico ostajajo kupčki mokre trave, je bolje počakati.
Mokra trava se težje čisto odreže, pokošena masa se sprijema, tla pa so mehkejša in jih lahko s težjo kosilnico tudi zbijemo. Strokovnjaki za zadnjo jesensko košnjo zato priporočajo suh dan, po možnosti takrat, ko se je jutranja rosa že posušila.
Pred košnjo preverite:
- ali so travne bilke na otip suhe,
- ali kolesa kosilnice ne puščajo globokih sledi,
- ali na trati ni večje količine mokrega listja,
- ali je napoved dovolj stabilna, da vam košnje ni treba opravljati tik pred močnim dežjem.
Odpadlo listje je oktobra skoraj pomembnejše od same košnje
Jeseni trato pogosto bolj kot nekoliko previsoka trava ogroža debela plast odpadlega listja.
Nekaj posameznih listov ne predstavlja težave. Ko pa se po dežju sprimejo v mokro preprogo, začnejo travnim bilkam jemati svetlobo in zrak.
Listje zato sproti grabite ali ga ob suhem vremenu poberite s kosilnico. Če je listov le malo in so suhi, jih lahko dobra kosilnica tudi drobno seseklja. Debele plasti pa s trate odstranite.
Oktobrska trata tako lažje ostane suha in enakomerno osvetljena. Tudi slovenski sezonski koledarji redno odstranjevanje odpadlega listja uvrščajo med pomembna oktobrska opravila.
Kaj pa pokošena trava pri zadnji košnji?
Poleti lahko drobno pokošena trava ostane med bilkami in se hitro razgradi. Pri zadnjih jesenskih košnjah pa je nekoliko drugače.
Če je pokošene mase veliko, jo raje poberite. V hladnem in vlažnem vremenu se razgrajuje počasneje in lahko skupaj z listjem ustvari predebelo plast organskega materiala na površini.
Pokošena trava je še vedno dragocena – prestavite jo na kompost, kjer jo lahko zmešate s suhim jesenskim listjem. S tem dobite dobro kombinacijo bolj vlažnega zelenega in suhega rjavega materiala.
Po prvi pravi slani trato pustite pri miru
Ko nastopijo rednejša mrzla jutra in je trata pobeljena od slane, se sezona košnje praviloma zaključuje.
Po zmrznjeni travi tudi ne hodite po nepotrebnem. Zamrznjene bilke so krhke in se pod čevlji ali kolesi lahko polomijo. Posledice se pogosto pokažejo šele pozneje kot porumenele oziroma poškodovane sledi.
Strokovnjaki zato svetujejo, da po prvi pravi zmrzali oziroma ko rast povsem zastane, kosilnico pospravimo do pomladi.
Pred tem pa jo lahko tudi očistite, odstranite ostanke mokre trave pod ohišjem in preverite rezilo. Ostra rezila bodo spomladi naredila čistejši rez kot obrabljena, ki bilke trgajo.
Če je oktober topel, vas lahko čaka več kot ena »zadnja« košnja
Besedna zveza zadnja košnja je nekoliko zavajajoča, saj nikoli ne vemo zanesljivo, katera bo dejansko zadnja.
Morda trato pokosite 15. oktobra in je zaradi poznejšega toplega vremena konec meseca ponovno previsoka. V tem primeru jo mirno pokosite še enkrat.
Boljše pravilo je zato: kosite, dokler trava raste; ko rast zaradi hladnega vremena obstane, prenehajte.
Pri zadnjih košnjah samo postopoma ohranjajte višino okoli petih centimetrov in izberite suh dan.
Oktobra trate ne »pripravljamo na zimo« z ekstremnimi posegi
Zadnja košnja ne bi smela biti nekakšna generalka, pri kateri trato porežemo do tal, močno pograbimo in nato po njej še večkrat hodimo z različnimi stroji.
Če je trata zdrava, potrebuje predvsem normalen zaključek rastne sezone.
Pokosite jo na ustrezno višino, odstranite debele plasti listja ter jo nato pustite, da postopoma preide v mirovanje.
Če so tla mokra, se izogibajte težkemu prezračevanju in drugim posegom, pri katerih bi jih močno zbili. Večja obnovitvena dela je bolje opraviti takrat, ko so razmere za to primerne.
Najboljša zadnja košnja je tista, ki skoraj ni videti posebna
Če po zadnji oktobrski košnji trata izgleda samo enakomerno urejena in ne kot sveže obrit športni teren, ste verjetno naredili prav.
Približno pet centimetrov visoke bilke bodo imele dovolj zelene površine, vendar ne bodo tako dolge, da bi množično polegle pod jesensko vlago ali zimskim snegom.
Zato oktobra kosilnice ne pospravite samo zato, ker se je začela jesen. Opazujte rast in vreme.
Dokler trava raste, jo še kosite. Ko se njena rast ustavi in pridejo redne slane, ji dajte mir do pomladi.
