Katere vrste zelenjave so najbolj vsestranske za vaš vrt?

Bodi Eko
-
0

Da bi imeli kar največ vašega vrtnega pridelka, potem posadite zelenjavo in zelišča, katera je lahko gojiti, so vsestranska prav tako pa lahko iz njih naredite več različnih jedi.

vrt

Paradižnik

Paradižnik je verjetno ena izmed najbolj priljubljenih vrst zelenjave in ga najdemo v skoraj vsakem vrtu. To vrsto zelenjave je po vsej verjetnosti težko premagati po okusu, vsestranskosti ter dobrega vpliva na zdravje.

Bučke

Res je, da je njihova sezona rasti krajša od paradižnika, vendar pa so bučke izredno produktivne, poleg tega pa jih lahko uporabimo na različne načine.

Solata

Dokler je vreme zmerno bo solata veselo poganjala. Če pa ste morda ena izmed tistih oseb, ki redno uživa v solati, potem boste lahko prihranili kar nekaj evrov, če jo boste gojili sami.

Kumare

Ena sama rastlina kumare vam bo obrodila kar veliko sadov, pa ni važno na kakšen način je bila posajena. To pa lahko pride v vročih poletnih dneh še kako prav, saj so lahko kumare še kako osvežujoče.

Paprika

Danes obstaja na trgu že ogromno vrst paprike. Še posebej pa prihajajo v modo razne čili paprike, katere lahko prav tako posadite v vaš vrt.

Zelišča

Zelišča so lahko v trgovinah še kar draga, vendar pa so tista, ki jih sami vzgojite doma ne le dokaj poceni, poleg tega so tudi veliko boljša, saj so sveža. Zato razmislite o tem, da bi v vaš vrt vključili kakšen žajbelj, rožmarin, meto, timijan, drobnjak in baziliko. Pri tem pa lahko poskusite tudi med različnimi vrstami bazilike. Poleg tega pa določena zelišča tudi odganjajo škodljivce na vrtu. Več v članku Koristne rastline v vrtu.

IBM zahteva od dobaviteljev, da postanejo bolj ekološki

Bodi Eko
-
0

IBM je naredil odločilen korak glede čiščenja njegovih globalnih operacij.

ibmPodjetje tako zahteva od vseh dobaviteljev v devetdesetih državah po svetu, da namestijo nadzorni sistem, da bi z njim sledili okoljskim podatkom, kot so na primer uporaba energije, toplogredne emisije ter nivo odpadkov in reciklaže. Zato si morajo sedaj vsi dobavitelji zadati okoljevarstvene cilje ter poročati njihov razvoj.

Za tako velika podjetja, kot je IBM je to izredno velik korak, saj bodo lahko tako prišli do pomembnih podatkov o onesnaževanju, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, kako optimizirati potek dela, da bi bilo podjetje za okolje veliko bolj prijazno.

Cilj podjetja bi naj bil sistematizirati okoljsko upravljanje, da bodo lahko vsi partnerji, ki delajo na istem tipu informacij, lažje dosegli okoljevarstvene cilje.

S strani IBMa je bilo tudi zahtevano, da se ta sisten namesti do leta 2011, drugače bodo prekinili pogodbe z dobavitelji, ki tega ne bodo upoštevali.

Meje, ki jih človek ne bi smel prestopiti

Bodi Eko
-
0

Znanstveniki so predstavili devet mej našega planeta, od katerih je odvisno preživetje človeštva in jih ne bi smeli prestopiti. Tri od teh pa smo morda že prekoračili.

evolucijaSkupina tridesetih vodilnih znanstvenikov na področju Zemlje in okolja je predstavila devet planetarnih mej ali varnih con, katerih ne smemo prečkati, če želimo ohraniti planetarno in okoljsko ravnovesje, ki ga človeška civilizacija potrebuje. Če pa bi te meje prekoračili (in tri smo po nekaterih podatkih tako ali tako že), potem se lahko ustvarijo nesprejemljive okoljske spremembe za človeštvo in ostale organizme.

Te kritične točke, na katere nebi smeli vplivati so:

  • klimatske spremembe,
  • stratosferski ozon,
  • sprememba namembnosti zemljišč,
  • sladkovodna uporaba,
  • biološka raznolikost,
  • zakisovanje oceanov,
  • vnos dušika in fosforja v biosfero in oceane,
  • nalaganje aerosola,
  • kemična onesnaženost.

Namen te študije je kvantificiranje biofizičnega praga, po katerem sistem Zemlje ne more več delovati stabilno. Vse te meje pa so med seboj močno povezane, kar pomeni, da če prekoračimo eno, potem bomo sčasoma vse, saj ima to učinek domin.

Avtorji te študije poudarjajo, da je človeška industrijska aktivnost v zadnjih dveh stoletjih ustvarila novo globalno geofizično silo, ki je v nekaterih pogledih enaka naravnim silam. Bili naj bi namreč v procesu končanja Holocene dobe (geološka doba, ki se začne z umikom severnih ledenikov, ki povzroča bolj zmerno podnebje) ter v začetku Antropocene dobe, v kateri bo imela ktivnost človeka tolikšen vpliv na biosfero kot katerakoli naravna ali planetarna sila.

Več najdete v naši rubriki Ekologija & okolje.

Čista okna s poceni čistilom

Bodi Eko
-
0

Če bi radi prihranili denar in ne želite uporabljati kemikalij, ko se gre za čista okna, potem bo tale nasvet pravi za vas.

Namesto grobih in nevarnih kemikalij, ki jih najdemo v čistilih za okna, raje uporabite beli kis, časopisni papir in malce moči komolcev. S tem boste prihranili denar, vaša okna pa se bodo svetila kot še nikoli.

ciscenje okenEnostavno zmešanjte dve žlici belega kisa z 3.5 litri vode in prelijte mešanico v posodo z razpršilcem. Mešanico nato poškropite po oknu, katerega zdrgnete z časopisnim papirjem. Če pa vam je slučajno ravno zmanjkalo kisa ali pa ne marate njegovega vonja, pa lahko uporabite limonin sok.

Z Auro nad ozonsko luknjo

Bodi Eko
-
0

NASINI raziskovalci uporabljajo satelit AURA, da bi lahko določili sezonski napredek ozonske luknje, ki se je razvila nad Antarktiko. Do sedaj so ugotovili, da je ta luknja manjša, kot pa je bila v prejšnjih letih.

aura
Ocena velikosti ter debeline ozonskega plašča, ki jo je podala NASA leta 2005, temelji na opazovanjih ozona s satelita Aura, katerega so izstrelili leta 2004.

Letos je ozonska luknja tako merila 15 milijonov kvadratnih kilometrov v vrhuncu sezone med septembrom in oktobrom. Leta 1998 pa je ozonska luknja merila več kot 16 milijonov kvadratnih kilomatrov, kar je bilo do sedaj največje izmerjeno povprečje.

Sicer je res, da to pomeni nek napredek, vendar pa je misel na to, da je pred letom 1985 ozonska luknja merila le 6 milijonov kvadratnih kilometrov, še vedno dokaj zastrašujoča kar se tiče naše prihodnjosti.

ozonski plasc
Ozonski plašč, ki varuje Antarktiko ima skozi vse leto sezonske padce in vzpone, vendar pa to ti vzponi in padci od prvega satelitskega merjenja leta 1979 postali vse večji. Klorirane in bromirane kemikalije, ki smo jih proizvedli ljudje, so vodile v uničenje ozona v stratosferi. Z mednarodnim dogovorom, so bile te kemikalije prepovedane leta 1995, zato je k sreči nivo teh kemikalij v atmosferi nekoliko upadel.

Še en pomemben faktor, ki vpliva na količino ozona, ki ga uničimo vsako leto, pa je je temperatura zraka v atmosferi. Medtem ko so temperature na tleh nekaj let hladnejše kot ponavadi, pa hladnejše temperature v stratosferi tanjšajo ozonski plašč.

Leta 2005 je bila ozonska luknja tako za več kot 600,000 kvadratnih kilometrov večja kot pa v obdobjih, ko je bilo leto z normalnimi temperaturami, saj je bilo to leto hladnejše od ostalih. V zadnjem desetletju pa se je ozonska luknja skrčila le dvakrat; to je bilo leta 2002 in 2004, saj sta bili ti dve leti toplejši od ostalih.

Znanstveniki poleg omenjenih dejavnikov nadzorujejo tudi koliko ozona je v atmosferi, upoštevajoč razdaljo od tal do vesolja. Ta količina bi se naj od leta 1980 razpolovila. S takšnimi in podobnimi raziskavami lahko znanstveniki nadzorujejo katere kemikalije so vpletene v uničenje ozona, kar je izrednega pomena za prihodnost Zemlje.

Ali bomo kmalu dočakali sončno barvo?

Bodi Eko
-
0

Podjetje NextGen Solar je napovedalo, da je  zbralo že polovico denarja, ki ga potrebujejo za razvoj sončne barve, ki bo dosegljiva vsem.

lab
Podjetje trdi, da bodo njihove sončne celice v obliki barve dosegle 40% zmogljivost glede na trenutne trende sončnih celic, stale pa bodo trikrat manj kot solarne plošče.

Sončna barva podjetja NextGen je narejena iz tekočega materiala, ki tvori neke vrste trakove iz nano sončnih celic, katere naj bi bilo mogoče namazati na vsako površino. Barvo je izumil labolatorij Argonne National, njihov izum pa že sedaj prekaša nekatere sončne celice po učinkovitosti, saj zajamejo te nove celice več svetlobnih valov.

Podjetje pa sodeluje tudi z ambicijoznimi investitorji v čisto energijo, saj upajo, da bodo izdelali prototip, ki ne bo uporaben le v laboratorijih, ampak tudi na strehah, oknih ter stenah.

Miljon evrov iz smetnjaka

Bodi Eko
-
0

Ta članek je namenjen nenavadnemu človeku po imenu Curt Degerman. Curt  je bil človek, ki se je večino časa zadrževal sam zase v manjšem mestecu na Švedskem, kjer so ga ljudje pogosto videvali na kolesu, ali pa v bližini smetnjakov iz katerih je jemal steklenice, plastenke ter pločevinke, da bi jih recikliral.

kurt degermanNekateri bi tako verjetno predvidevali, da je bil Curt ‘klošar’, nikoli ni dokončal šole, se poročil ali imel svoje družine. In ko je leta 2008 umrl pri starosti 60 let, je večina mislila, da za seboj ni pustil dosti… vendar pa so se še kako motili.

Ko je končno nastopil dan, ko so ocenili vso Curtovo premoženje so odkrili, da je to vredno več kot milijon evrov! Vso to premoženje pa je zapustil svojemu bratrancu, ki ga je na vsake toliko obiskal. Nihče v vseh teh letih ni namreč vedel, da je potem, ko je obhodil vse tiste smetnjake, prebil več ur v lokalni knjižnici in prebiral finančne časopise. Tako je skozi čas postal pravi borzni mojster, ki je pametno investiral skromno vsoto denarja, ki jo je pridobil iz recikliranja. Poleg tega pa je poleg pločevink ter steklenic imel tudi neverjetnih 124 palic zlata.

Na žalost pa je kot po navadi, po njegovi smrti in razkritju njegovega premoženja njegova razširjena družina želela del tega bogastva.

Vseeno je nauk zgodbe ta, da je potrebno le malo potrpežljivosti, da se dokopljemo do bogastva. Pa naj bo to materialno ali pa naravno. Curt si je v tem primeru z recikliranjem omogočil dostop do milijonov, zakaj si torej svet ne bi mogel opomoči z našo pomočjo in bolj skrbnim ravnanjem?

Kemična bomba na domačem pragu

Bodi Eko
-
0

Kadar je govora o onesnaženju okolja, se najprej spomnimo na izpušne pline, smog, tovarniške dimnike, velikanska smetišča, jedrske poizkuse, na nasedli tanker z iztekajočo nafto, na ozonsko luknjo in tudi vremenske ujme znamo povezovati s tem.

Eden od najhujših povzročiteljev onesnaženja narave pa so kemikalije, ki ne le da predstavljajo temelj današnje industrije, ampak so v našem življenju vse bolj prisotne, pa naj se jih zavedamo ali pa ne.

Pri kemikalijah seveda najprej pomislimo na skladovnice kovinskih sodov ali na razna sredstva za čiščenje, razmaščevanje, odmaševanje odtokov in odstranjevanje kamna ali vonjav. Ne pomislimo pa na konzervanse (brez katerih večina živil ne bi obstala niti toliko časa, da bi prišla na police trgovin), barvila (da bi hrana izgledala vabljivejša), parfume (sestavljene iz cele vrste kemičnih snovi) in barve, pa tudi ob prazni pločevinki strojnega olja, ki jo je odvrgel brezbrižni traktorist, smo navadno precej ravnodušni.

kemikalije
Na vprašanje, koliko kemikalij je dandanes uporabnih v svetu, je težko odgovoriti, prav zato pa po svetu tečejo različne aktivnosti v smeri obvladanja tega izjemno zahtevnega področja in perečega problema. Tako je Evropska unija pred nekaj leti pričela s projektom REACH.

Tako je februarja 2001 Evropska komisija izdala Belo knjigo strategije bodoče politike glede kemikalij (dokument COM (2001) 388) z namenom preoblikovati trenutna pravila, veljavna v sektorju kemikalij. Ta objava je sprožila velik odziv, Komisija pa je vtem pripravila vrsto besedil v zvezi z vpeljavo te pomembne politike.

Naslednje leto je bil na svetovnem razvojnem srečanju (UN World Summit on Sustainable Development) v Johannesburgu sprejet sistem GHS (GHS – Globally Harmonised System of Classification and Labelling of Chemicals), ki naj bi bil vpeljan do leta 2008. Sistem GHS naj bi uravnal varnostne in zdravstvene informacije, povezane s kemičnimi sustancami in mešanicami.

Zatem je oktobra 2003 Evropska komisija sprejela predlog o okvirnem sistemu regulacije poslovanja s kemikalijami za EU (COM (2003) 644), imenovan REACH (Registration, Evaluation and Authorisation of CHemicals). Eno od temeljnih izhodišč je, da naj bi bila vsaka proizvodnja ali uvoz katerekoli kemikalije v količini nad eno tono zavedena v posebni centralni bazi podatkov. Sicer pa so cilji, ki naj bi jih sistem REACH dosegel, zaščita človekovega zdravja in okolja ob istočasnem zadržanju konkurenčnosti z drugimi svetovnimi območji ter ob povečanju inovativnih možnosti evropske kemične industrije.

Ključni elementi reforme reach

  • Enoten in učinkovit regulatorni okvir, ki bo zagotovil zadostno znanje o tveganju s strani substanc, ki so na trgu, in njihove uporabe
  • Prenos odgovornosti za testiranje in obvladovanje tveganja z oblasti na industrijo
  • Promocija inovativnosti in konkurenčnosti, ne da bi bila ogrožena visoka stopnja zaščite
  • Vpeljava sistema avtorizacije, kjer bo za najbolj nevarne spojine zagotovljen nadzor sledljivosti
  • Povečanje razvidnosti in informacij o kemikalijah.

Nedvomno je to ogromen projekt. Sistem bi enovito nadomestil štirideset sedaj veljavnih direktiv, pomembno pa je to, da gre za uredbo in ne za direktivo. To ni nepomembno, saj bo uredba že v prvi fazi obvezna za vse članice EU.

Za kakšen obseg gre pri tem projektu, dovolj nazorno kaže številka 30.000 kemikalij, ustrezajočih zgoraj navedenemu pogoju (“količina substance nad tono”). Za vse te kemikalije bodo morali proizvajalci zagotoviti ustrezen informacije, ki bodo potovale do vse vrst uporabnikov. Sistem torej ne bo zavezoval samo proizvajalcev kemikalij, ampak tudi njihove uporabnike (gradbeništvo, tekstilna, lesna, prehrambena, avtomobilska, kmetijska industrija, zdravstvo itd.).

Vsi zadovoljni? Kje pa!

Od tega sistema bodo imeli veliko korist tudi prebivalci, končni uporabniki in nenazadnje delavci v različnih vejah industrije. Ne pozabimo namreč, da kar ena tretjina (!) poklicnih bolezni, ki so letno priznane v Evropi, temelji na izpostavljenosti organizma nevarnim kemikalijam. Še posebej v srednjih in zlasti majhnih podjetjih je obstoječa zakonodaja s področja varovanja zdravja in okolja marsikje premalo učinkovita in zavezujoča. Zato ni presenetljivo, da so bila sindikalna združenja med tistimi, ki so pobudo in objavo te reforme pozdravili najprej in najglasneje. Vse drugače je z združenji delodajalcev, ki reformi logično nasprotujejo, saj bodo stroški za uvedbo zakonodaje REACH zelo veliki, nemalo pa se bo podražila tudi proizvodnja sama, profiti pa bodo ustrezno manjši. Nenazadnje bodo imeli delodajalci po vpeljavi te reforme veliko več obveznosti tako do delavcev kot tudi do okolja.

Seveda zgolj reforma REACH ne bo rešila vseh problemov, povezanih s kemikalijami, gre pa nedvomno za velik korak ne le k informiranosti uporabnikov kemikalij o tveganjih, katerim so pri uporabi teh substanc izpostavljeni, in izboljšanju zdravja delavcev, temveč tudi k celostni ureditvi nekega za svet izjemno perečega problema, ki se vsakodnevno kaže v najrazličnejših oblikah, med katerimi so vrste bolnikov v čakalnicah ali vremenske ujme samo nekatere najbolj vidne, nikakor pa ne najbolj zaskrbljujoče.

Aleš Petrič

Yamaha bo razvijala električne motorje

Bodi Eko
-
0

Yamaha je eno izmed najbolj priznanih imen v motociklistični industriji. Sedaj pa se končno pridružuje tekmi glede električnih vozil.

yamaha

Podjetje je namreč naznanilo, da bodo začeli prodajati delnice z namenom, da bi zbrali okoli 600 milijonov evrov za razvoj poceni električnega motorja ter koles na električni pogon.

Za enkrat se sicer električni motorji še niso ravno ‘prijeli’, saj so predragi, poleg tega pa tudi niso ravno tako dobri kot motorji na gorivo, kar se tiče zmogljivosti. Res pa je, da do sedaj ni veliko znanih in večjih podjetij vlagalo v razvoj takšnih motorjev. Z Yamaho pa se lahko to kaj kmalu spremeni.

Podjetje pa je obljubilo, da ne bo zapravilo vsega vloženega denarja za električne motorje, ampak ga bo vložilo v ‘čiščenje posla’ oziroma v to, kako bi očistili celotno proizvodnjo motorjev ter čolnov.

Reševanje žabic pred avtomobili je bilo letos uspešno

Bodi Eko
-
0

Tudi letos so po sloveniji potekale spomladanske akcije reševanja žab pred avtomobili, vsako leto pa se vedno več ljudi odloča za pomoč dvoživkam.

zabe


Najbolj pridni so bili v Hrašah pri Smledniku, kjer so letos prenesli čez cesto kar 18.200 dvoživk. Akcijo je organiziralo prostovoljno društvo za pomoč živalim Žverca. Prvo leto so prenesli čez cesto okoli 3000 dvoživk, drugo leto se je številka povzpela na dobrih 8.500, letos pa kot rečeno kar 18.200.

zabe1


Tokrat so bile prvič nameščene tudi zaščitne mreže, ki so dvoživkam onemogočale prost prehod na cesto, hkrati pa olajšale delo prostovoljcem, ki so nosili dvoživke čez cesto in nazaj.

zabe2


Hraše so tudi ena najbolj nevarnih točk za žabe na gorenjskem, saj je cesta edini način, da pridejo do bližnjega močvirja in nazaj. Vsekakor vas bomo o podobnih akcijah obveščali tudi v prihodnje, trenutno pa je seveda aktualna akcija tudi Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo potekala 17. Aprila po vsej sloveniji.

1...1.0871.0881.089...1.147Stran 1.088 od 1.147