Kemična bomba na domačem pragu

    Kadar je govora o onesnaženju okolja, se najprej spomnimo na izpušne pline, smog, tovarniške dimnike, velikanska smetišča, jedrske poizkuse, na nasedli tanker z iztekajočo nafto, na ozonsko luknjo in tudi vremenske ujme znamo povezovati s tem.

    Eden od najhujših povzročiteljev onesnaženja narave pa so kemikalije, ki ne le da predstavljajo temelj današnje industrije, ampak so v našem življenju vse bolj prisotne, pa naj se jih zavedamo ali pa ne.

    Pri kemikalijah seveda najprej pomislimo na skladovnice kovinskih sodov ali na razna sredstva za čiščenje, razmaščevanje, odmaševanje odtokov in odstranjevanje kamna ali vonjav. Ne pomislimo pa na konzervanse (brez katerih večina živil ne bi obstala niti toliko časa, da bi prišla na police trgovin), barvila (da bi hrana izgledala vabljivejša), parfume (sestavljene iz cele vrste kemičnih snovi) in barve, pa tudi ob prazni pločevinki strojnega olja, ki jo je odvrgel brezbrižni traktorist, smo navadno precej ravnodušni.


    Na vprašanje, koliko kemikalij je dandanes uporabnih v svetu, je težko odgovoriti, prav zato pa po svetu tečejo različne aktivnosti v smeri obvladanja tega izjemno zahtevnega področja in perečega problema. Tako je Evropska unija pred nekaj leti pričela s projektom REACH.

    Tako je februarja 2001 Evropska komisija izdala Belo knjigo strategije bodoče politike glede kemikalij (dokument COM (2001) 388) z namenom preoblikovati trenutna pravila, veljavna v sektorju kemikalij. Ta objava je sprožila velik odziv, Komisija pa je vtem pripravila vrsto besedil v zvezi z vpeljavo te pomembne politike.

    Naslednje leto je bil na svetovnem razvojnem srečanju (UN World Summit on Sustainable Development) v Johannesburgu sprejet sistem GHS (GHS – Globally Harmonised System of Classification and Labelling of Chemicals), ki naj bi bil vpeljan do leta 2008. Sistem GHS naj bi uravnal varnostne in zdravstvene informacije, povezane s kemičnimi sustancami in mešanicami.

    PREBERITE TUDI:  Beli kis: Neverjetno koristni načini za uporabo

    Zatem je oktobra 2003 Evropska komisija sprejela predlog o okvirnem sistemu regulacije poslovanja s kemikalijami za EU (COM (2003) 644), imenovan REACH (Registration, Evaluation and Authorisation of CHemicals). Eno od temeljnih izhodišč je, da naj bi bila vsaka proizvodnja ali uvoz katerekoli kemikalije v količini nad eno tono zavedena v posebni centralni bazi podatkov. Sicer pa so cilji, ki naj bi jih sistem REACH dosegel, zaščita človekovega zdravja in okolja ob istočasnem zadržanju konkurenčnosti z drugimi svetovnimi območji ter ob povečanju inovativnih možnosti evropske kemične industrije.

    Ključni elementi reforme reach

    • Enoten in učinkovit regulatorni okvir, ki bo zagotovil zadostno znanje o tveganju s strani substanc, ki so na trgu, in njihove uporabe
    • Prenos odgovornosti za testiranje in obvladovanje tveganja z oblasti na industrijo
    • Promocija inovativnosti in konkurenčnosti, ne da bi bila ogrožena visoka stopnja zaščite
    • Vpeljava sistema avtorizacije, kjer bo za najbolj nevarne spojine zagotovljen nadzor sledljivosti
    • Povečanje razvidnosti in informacij o kemikalijah.

    Nedvomno je to ogromen projekt. Sistem bi enovito nadomestil štirideset sedaj veljavnih direktiv, pomembno pa je to, da gre za uredbo in ne za direktivo. To ni nepomembno, saj bo uredba že v prvi fazi obvezna za vse članice EU.

    Za kakšen obseg gre pri tem projektu, dovolj nazorno kaže številka 30.000 kemikalij, ustrezajočih zgoraj navedenemu pogoju (“količina substance nad tono”). Za vse te kemikalije bodo morali proizvajalci zagotoviti ustrezen informacije, ki bodo potovale do vse vrst uporabnikov. Sistem torej ne bo zavezoval samo proizvajalcev kemikalij, ampak tudi njihove uporabnike (gradbeništvo, tekstilna, lesna, prehrambena, avtomobilska, kmetijska industrija, zdravstvo itd.).

    Vsi zadovoljni? Kje pa!

    Od tega sistema bodo imeli veliko korist tudi prebivalci, končni uporabniki in nenazadnje delavci v različnih vejah industrije. Ne pozabimo namreč, da kar ena tretjina (!) poklicnih bolezni, ki so letno priznane v Evropi, temelji na izpostavljenosti organizma nevarnim kemikalijam. Še posebej v srednjih in zlasti majhnih podjetjih je obstoječa zakonodaja s področja varovanja zdravja in okolja marsikje premalo učinkovita in zavezujoča. Zato ni presenetljivo, da so bila sindikalna združenja med tistimi, ki so pobudo in objavo te reforme pozdravili najprej in najglasneje. Vse drugače je z združenji delodajalcev, ki reformi logično nasprotujejo, saj bodo stroški za uvedbo zakonodaje REACH zelo veliki, nemalo pa se bo podražila tudi proizvodnja sama, profiti pa bodo ustrezno manjši. Nenazadnje bodo imeli delodajalci po vpeljavi te reforme veliko več obveznosti tako do delavcev kot tudi do okolja.

    PREBERITE TUDI:  Semena so izjemna in koristna živila

    Seveda zgolj reforma REACH ne bo rešila vseh problemov, povezanih s kemikalijami, gre pa nedvomno za velik korak ne le k informiranosti uporabnikov kemikalij o tveganjih, katerim so pri uporabi teh substanc izpostavljeni, in izboljšanju zdravja delavcev, temveč tudi k celostni ureditvi nekega za svet izjemno perečega problema, ki se vsakodnevno kaže v najrazličnejših oblikah, med katerimi so vrste bolnikov v čakalnicah ali vremenske ujme samo nekatere najbolj vidne, nikakor pa ne najbolj zaskrbljujoče.

    Aleš Petrič

    Povejte svoje mnenje - kometirajte