Električni avtomobil je najbolj ‘vroča žemljica’ v avtomobilski industriji ta hip. Nič čudnega torej, da so se tega izziva lotile praktično vse znane firme, med drugim Ford, BMW, Renault-Nissan, Suzuki, Honda, Toyota, GM, Daimler in Opel. Prav Opel je poskrbel za revolucionarno novost na področju električnih avtomobilov. Oplova ampera je postala prvi vsestransko mobilen evropski električni avtomobil. Z ampero se brez polnjenja lahko vozimo od 40 do 80 kilometrov. Ampera porabi manj kot 1,6 litra goriva na 100 kilometrov, njen izpust CO2 pa je nižji od 40 g CO2/km. Mitsubishi i-MiEV je zasnovan kot majhen avtomobil, polniti pa ga je mogoče na dva načina: na gospodinjski način, ki sprejema povezavo z gospodinjskim tokom (220/240voltov) in katerega polnjenje traja okoli sedem ur, ter na hitri način, ki v pol ure zagotovi do 80-odstotno ponovno polnjenje akumulatorjev.
Električni avtomobili žanjejo tudi pohvale prej skeptične stroke. Nissan leaf je strokovnjake tako navdušil, da so mu podelili naslov evropski avto leta za leto 2011. Električni avtomobili počasi preplavljajo tržišče, a da bodo preplavili tudi ceste, bo moralo preteči še nekaj vode. Vedno bolj dodelani in posledično udobni za uporabnika imajo namreč še vedno veliko pomanjkljivost: ceno. Ob dejstvu, da lahko soliden bencinski avtomobil kupite že za 10.000 evrov, so cene električnih očarljivcev, ki se gibljejo okoli 30.000 evrov videti pošteno zasoljene. Toda špekulanti domnevajo, da ta razlika ne bo več dolgo delovala v prid ‘dizlom’ in ‘bencinarjem’. Ob vedno manjših zalogah nafte bo cena goriv namreč tako narasla, da se bo uporabnikom na dolgi rok bolj splačal nekoliko večni začetni vložek v prid ogromnega kasnejšega prihranka.
Modeli električnih avtomobilov
V kmetijstvu se ustvarjajo priložnosti za zelena delovna mesta
Murska Sobota, včeraj 13. septembra 2011 – je v Centru za zdravo in varno hrano v Murski Soboti potekal posvet o zelenih delovnih mestih v kmetijski panogi. Strokovnjaki so zaključili, da je prihodnost vseh nas odvisna od tega, ali bo lahko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podalo zahtevek za uveljavljanje boljših pogojev kmetovanja tudi v zelenem kmetijstvu, ali se bodo občine dovolj zavzemale za lokalno oskrbo predelave hrane, ali bomo uspeli dovolj ozavestiti ljudi za večjo potrošnjo lokalno pridelane hrane že v šolah, in ali bomo tudi v konvencionalnem kmetijstvu zagotovili dovolj zelenih delovnih mest.
Posvet je bil namenjen vzpostavitvi konstruktivne izmenjave mnenj o trenutnih stanjih in trendih, ki se kažejo na področju trajnostno naravnanih tematik v kmetijstvu. Sodelovali so predstavniki ministrstva, gospodarskega kmetijskega sektorja, nevladnih organizacij ter medijev, prav tako so se v pogovor vključevali tudi pomembni predstavniki občin iz publike.
Razpravo je povezovala mag. Tatjana Čop, novinarka in urednica Kmetijske založbe Slovenije. Predstavila je razvoj in izvajanje zastavljene tematike v tujini, s poudarkom na ZDA; predsednik Barack Obama je namreč v predvolilni kampaniji v načrtih za naslednje desetletje obljubil vlaganje v obnovljive vire v višini 15 milijard letno in pet milijonov novih zelenih delovnih mest.
Marko Slavič, ekološki kmetovalec iz Vile natura, je uvodoma sporočil, kako bogato je ekološko kmetijstvo in je v primerjavi s konvencionalnem več lastnega vložka, več dela in osebnega nazdora nad pridelki.
Z drugega vidika se mu je pridružil mag. Peter Polanič, predsednik uprave Panvita, ki ima okoli 600 zaposlenih. Niso vsa delovna mesta zelena, vendar pa Polanič zatrjuje, da je veliko delovnih mest v Panviti zelenih. Z rednimi izobraževanji namreč osveščajo ljudi o pomembnosti okoljske politike in o načinu delovanja v družbi. Polanič zatrjuje, da je tudi konvencionalno kmetijstvo še vedno pomembno, hkrati pa nudi možnost tudi drugačnega, ekološko usmerjenega kmetijstva.
Dr. Dušica Majer je povedala, da je z vidika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije vsekakor nekaj potrebno spremeniti na samih delovnih mestih, da bodo postala bolj zelena. Vsekakor pa se sami zavzemajo za okoljsko rešitev problemov, ki nastajajo v kmetijski panogi, še posebej odpadnih folij, kar je potrebno reševati tudi z občinami. Mnogo bo še potrebno storiti, razvoj je trajnostni.
Dr. Boštjan Kos je kot vodja Oddelka za izvajanje Programa razvoja podeželja z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, govoril o tem, da je ozelenitev delovnih mest vsekakor vredno razmisleka, dostikrat pa sami v ministrstvu nimajo te pristojnosti. Sam sicer ocenjuje, da njegovo delovno mesto še vedno ni dovolj zeleno. Hkrati pa se je strinjal, da bi bilo smiselno v razpise uvesti ne le število delovnih mesta ampak tudi kvaliteto delovnih mest. Veliko priložnost vidi v povezovanju različnih vladnih institucij in pozdravlja projekt Lifetyle natural-a, saj so tovrstni »produkti« potrebni za nadaljni razvoj.
Seveda je pomemben tudi nevladni sektor. Katja Mrzel iz Društva Zeleni ponedeljek želi že v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pričeti z ozaveščanjem otrok o pomembnosti z vidika prehrane – uvedli so ponedeljke, ko naj bi se v šolah jedla zelenjava in ne meso. Takšen projekt omogoča tudi trajnostni razvoj v kmetijski panogi, saj se bo zmanjševala pridelava mesa, hkrati pa bodo šolarji ozaveščeni, kje se prideluje hrana s projektom uveljavljanja vrtov. Društvu se je letos v projektu zelenih ponedeljkov pridružil tudi neprofitni projekt Lifestyle natural.
V pogovor se je iz publike aktivno vključil tudi župan občine Dobrovnik, g. Marjan Kardinar, ki je poudaril pomembnost vključevanja občine v samo kmetijstvo, da najdejo skupni dogovor ekološki in konvencionalni kmetje, tako z vidika ekonomskih rešitev, kot okoljskega vidika kmetovanja. Hkrati vidi priložnost v lokalni samooskrbi in s tem povezano povečanje število zelenih delovnih mest.
Organizatorja Lifestyle natural je zastopala Tjaša Cepuš, ki je spregovorila o nadaljnjih ciljih projekta Zelena delovna mesta, ki ga pripravlja njena ekipa. To so aktivno pripravljeni pilotni projekti izobraževanj do konca leta 2011, nato pa pričetek izobraževanj drugih s podelitvijo certifikatov za zelena delovna mesta. Podelili bodo tudi priznanja naj zelenim delovnim mestom, naredili bazo zelenih delovnih mest in v letih 2012 -13 pa pripravljajo zeleni inkubator.
Razpravo so govorniki končali z mislijo, da je potrebno izobraževati in ozaveščati ljudi, naj vzpostavijo zeleno delovno mesto tudi na področju kmetijstva. Izpostavili so pomembnost upoštevati lokalno pridelavo hrane, pomembnost vloge ministrstva, kot ukazovalca za določena potrebna stanja v kmetijstvu in o pomembnosti povezovanja kmetov in podjetij v kmetijstvu z občinami ter zbornicami.
Naravni pripravki za suhe in poškodovane lase
Suhi lasje so lomljivi in krhki, konice pa se rade hitro cepijo. Še posebej občutljivi so na zunanje dejavnike, kot so močno sonce, morska voda in kemični postopki (barvanje, trajno kodranje in sušenje s sušilcem za lase). Pomembno je, da jih redno negujemo in ne obremenjujemo s pogostimi barvanji, saj so tudi barve za lase agresivne.
Jajčni šampon
V skodelico dajte jajčni rumenjak, kokosovo olje, žličko limoninega soka in zeliščnega čaja. Počasi dolijte približno 150 ml tople vode. Stepite z metlico. Vmasirajte v lase in pustite nekaj minut. Sperite lase in osušite.
Maska z rumenjakom, olivnim oljem in medom
- 1 rumenjak
- 2 žlici olivnega olja
- 1 žlica medu
Medtem ko žvrkljate rumenjak, počasi vlivajte olje. Mešanico vtrite v suhe lase in glavo ovijte z brisačo. Maska naj učinkuje 30 minut, nato jo temeljito izperite.
Maska z ricinusovim oljem in zelišči
- 1 skodelica ricinusovega olja
- 4 kapljice eteričnega olja rožmarina
- 4 kapljice eteričnega olja sivke
Olja dobro premešajte in nanesite na umite lase. Lase ovijte s plastično aluminijasto folijo, nato pa še s toplo brisačo. Masko pustite delovati najmanj 30 minut. Na koncu lase temeljito umijte z zeliščnim šamponom.
Plevel na kompostni kup – Da ali ne?
Lajšanje glavobola brez zdravil
Glavobol je lahko zelo moteča zadeva, da pa ne boste takoj posegli po zdravilih, vam predstavljamo nekaj naravnih nasvetov za lajšanje glavobola. Glavobol je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in je najpogostejši bolečinski sindrom pri ljudeh, zanj pa v večini primerov ne moremo odkriti pravega medicinskega vzroka.
Mrzlo-hladno za glavobol
Kot posledica, ki jo za seboj pusti tenzijski glavobol (posledica zategnjenosti v vratu in glavi, katere vzrok je med drugim tudi stres, tesnoba ali pomanjkanje spanja) zmočite krpo z vročo vodo, jo ožemite ter položite na čelo ali zadnji del vratu, da se zategnjene mišice sprostijo. Za lajšanje vaskularnega glavobola (posledica širjenja krvnih žil v določenih predelih možganov) ravnajte podobno, samo da namesto vroče vode uporabite mrzlo. Zaradi mrzle vode se bodo krvne žile skrčile, zato se bo zmanjšal pretok krvi in s tem pritisk v predelu bolečine.
Glavobol zaradi vnetih sinusov
S sredincema si masirajte točki ob nosnicah v višini nosne konice. Masirajte v smeri urinega kazalca 2-3 minute.
Preženite kri v noge
Če kri teče v nižje dele telesa, se zmanjša pritisk v žilah glave. Zato za lajšanje kljuvajočega vaskularnega glavobola namočite noge v manjšo kad z vročo vodo, v katero ste zmešali gorčico v prahu. Po približno pol ure noge obrišite. Počutili se boste bolje.
Ingverjev čaj proti glavobolu
Pri lajšanju glavobola pomaga tudi ingver, zlasti pri migrenah. 2 žlici naribanega ingverja prelijte s 3 skodelicami vode. Pustite stati 4-5 minut in precedite v skodelico. Vrečke z ingverjevim čajem so prav tako primerne, toda čaj nima pravega okusa po sveži ingverjevi korenini.
Vir: Preproste rešitve vsakdanjih težav
Zelenjavni sok z ingverjem
Ingver nas poživi kadar se slabše počutimo, pesa, korenje, jabolka in pomaranče pa že zjutraj poskrbijo za zadosten vnos vitaminov, ki jih bomo čez dan na delovnem mestu še kako potrebovali za zbrano delo. Zelenjavne sokove in smoothie-je si lahko privoščimo vsako jutro, saj so zdrav, poleg tega pa blagodejno vplivajo tudi na prebavo.
Potrebujemo:
- 1 narezano rdečo peso, kuhano v svojem naravnem soku
- 1 veliko korenje (narezano)
- 4 cm dolg kos olupljene drobno zmlete korenike ingverja
- 2 očiščeni in sesekljani jabolki
- 150 g belega grozdja brez pečk
- 3 dl svežega pomarančnega soka
Peso, korenje, ingver, grozdje in pomarančni sok sresemo v mešalnik in mešamo toliko časa, da dobimo gladko zmes. Serviramo takoj, ali pa sok spravimo v hladilnik, vsekakor pa je take sokove najbolje popiti sveže.
Preberite si tudi članke recepti za smoothieje.
Za “konflikte” med ljudmi in medvedi je kriva država
Še ne dolgo nazaj so lovci na podlagi dovoljenja za izredni odstrel umorili medveda, ki je pred nekaj dnevi poškodoval nekega gobarja, ko je ta sredi gozda stopil na medveda, ki je takrat počival.
Za odstrel so se na Agenciji za okolje odločili na podlagi dejstva, da se je medved po napadu še dvakrat pojavil v bližini naselja. Razlog odstrela je torej samo pojavljanje ob naselju in ne napad na človeka. To pa je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali, ki sicer dovoljuje usmrtitev živali, če je žival nevarna za okolico in če tega ni mogoče drugače preprečiti. Medved, ki se dvakrat pojavi pri naselju samo zaradi tega še ni nevaren, pa tudi če bi bil, bi bilo mogoče to nevarnost preprečiti s tem, da se ga odlovi in preseli na drugo področje. Zato je odstrel nezakonit.
Država rešuje “problem” medvedov v glavnem z odstrelom. To pa je napačno, kajti če bi se lahko z odstrelom rešil ta problem, bi bil že zdavnaj rešen, saj se vsako leto ubije na desetine medvedov, včasih tudi po 100 ali več. Medvedi pa se še vedno pojavljajo ob naseljih, čeprav jih na veliko pobijajo in odstranjujejo od tam. Da problema ni mogoče rešiti z odstrelom, ve tudi država, saj je npr. znano, da se zaradi lova poveča število medvedov. V neki ameriški raziskavi je bilo namreč neizpodbitno dokazano, da se je v populaciji črnih medvedov, kjer se je lovilo, rodilo več mladičev, pa tudi preživelo jih je več, kot pa v populaciji, kjer lova ni bilo. Jasno je, da se vrsta na ta način brani pred izumrtjem, ki ji zaradi lova grozi. Iz tega je mogoče zaključiti, da bi bilo pri nas manj medvedov, če ne bi bilo odstrela ali bi bil ta manjši, kot pa jih je sedaj, ko je množičen odstrel. Da lov povečuje število živali, pa izhaja tudi še iz kakšne druge raziskave ne samo te.
Že pred kakšnim desetletjem je vlada sprejela strategijo upravljanja z rjavim medvedom. Ta določa ukrepe sožitja človeka z rjavim medvedom in med njimi so mnogi nenasilni, s katerimi bi se lahko doseglo to, kar se hoče sedaj doseči z odstrelom medvedov. Ti ukrepi so npr.: odlov medvedov in preselitev na drugo področje; informiranje ljudi o biologiji in ekologiji medveda, pravilno krmljenje, ki ne povzroča odvisnosti in navezanosti medveda na človeka in medveda odvrača od naselij; odpraviti vse možne dejavnike, ki medvede privabljajo k naseljem …
Kako zelo pomembni in učinkoviti so omenjeni ukrepi, je razvidno tudi neke študije iz ZDA in Kanade, v kateri so želeli ugotoviti dejavnike, ki zmanjšujejo konfliktne situacije človeka z črnim medvedom. Prva hipoteza je bil lov. V nekaterih zveznih državah so zato povečali odstrel medvedov. Druga hipoteza je bil program izobraževanja prebivalcev o pravilnem ravnanju z medvedi, sobivanju z njim, kje se ne sme odlagati odpadkov od hrane… Ta program je potekal v najbolj znanih nacionalnih parkih. Kakšni so bili rezultati večletne raziskave? V zveznih državah, kjer so povečali odstrel medvedov, se je število konfliktov med medvedi in človekom povečalo. Mnogi so pričakovali, da bo zaradi manjšega števila medvedov tudi manj konfliktov, vendar se je zgodilo ravno obratno. V nacionalnih parkih, kjer so uvedli program izobraževanja ljudi o sobivanju z medvedi, se je število konfliktov med medvedi in človekom drastično zmanjšalo. V enem izmed parkov niso zabeležili niti enega konflikta med medvedom in človekom.
Ob omenjenih raziskavah je jasno, da odstrel medvedov ne vodi k zmanjšanju konfliktov, temveč prav nasprotno. Zato bi bilo potrebno čim prej pristopiti k reševanju problemov s pomočjo nenasilnih ukrepov iz omenjene strategije.
Za “konflikte” med ljudmi in medvedi torej ni kriv medved, temveč država. Zaradi napačne politike pa niso žrtve samo medvedi, temveč tudi lokalni prebivalci. Ali jih država žrtvuje namerno? Ker ima od tega koristi? Trofeja medveda lahko stane tudi preko 10.000 evrov.
Vir: Društvo za osvoboditev živali
Nevarnosti, ki se skrivajo v kozmetičnih proizvodih
Vsak dan uporabljamo različne kozmetične izdelke – od krem za obraz, šamponov, ličil, do parfumov in losjonov. Ste se kdaj vprašali, kaj se pravzaprav skriva v teh izdelkih, ki jih nanašamo na svojo kožo? Kozmetika naj bi skrbela za našo lepoto, vendar lahko hkrati skriva sestavine, ki so potencialno škodljive za naše zdravje. Pogosto so prav te kemikalije odgovorne za alergije, draženje kože ali celo dolgotrajne zdravstvene težave
V kozmetičnih izdelkih se lahko skriva veliko kemičnih snovi, ki jih niti ne opazimo na embalaži, če nanje nismo pozorni. Osnovne sestavine naravne kozmetike so olja in rastlinski vosek. Aktivne snovi, ki so bogate z vitamini in minerali, so naravnega izvora in predelane na okolju prijazne načine. Te snovi v zadostnih količinah in brez nepotrebne predelave in kemičnih dodatkov prodrejo v kožo, ki jih odlično sprejema. Kemične snovi namreč sploh nimajo tako dobrega učinka, zato je brez konzervansov in umetnih barvil učinek aktivnih snovi največji.
Kaj se skriva v (nekaterih) kozmetičnih proizvodih?
Kozmetični izdelki pogosto vsebujejo kemikalije, ki izboljšujejo teksturo, vonj in trajnost izdelkov. Vendar, ali ste vedeli, da mnoge od teh snovi niso brez tveganj? Mnogo kozmetičnih izdelkov vsebuje potencialno škodljive sestavine, ki jih proizvajalci dodajajo za izboljšanje uporabniške izkušnje, a lahko dolgoročno vplivajo na naše zdravje.
Parabeni: Kaj so in zakaj se jim izogniti?
Parabeni so konzervansi, ki se uporabljajo za preprečevanje rasti bakterij in plesni v kozmetičnih izdelkih. Čeprav so učinkoviti, so raziskave pokazale, da lahko posnemajo delovanje estrogena v telesu, kar lahko vodi do hormonskih neravnovesij. Dolgotrajna izpostavljenost parabenom je povezana tudi s tveganjem za razvoj raka dojke.
Ftalati: Skrite kemikalije z vplivom na hormone
Ftalati so pogosto prisotni v dišavah in lakih za nohte, a jih pogosto ne opazimo, saj niso vedno izrecno navedeni na embalaži. Te kemikalije lahko motijo hormonski sistem, saj vplivajo na delovanje estrogena in testosterona. Ftalati so bili povezani tudi s tveganji za reproduktivne težave.
Formaldehid in njegovi derivati
Formaldehid je močan konzervans, ki ga najdemo v nekaterih lepilih za umetne nohte, lakih za nohte in izdelkih za ravnanje las. Ta kemikalija je rakotvorna in lahko povzroči draženje kože, oči ter dihalnih poti. Uporaba formaldehida je v mnogih državah strogo regulirana, a se ga še vedno srečuje v določenih kozmetičnih izdelkih.
Dišave in alergijske reakcije
Dišave v kozmetičnih izdelkih so pogosto skrite pod oznako “fragrance” ali “parfum”, ki lahko vključuje več deset kemikalij. Te snovi lahko povzročijo alergijske reakcije, glavobole ali celo poslabšajo astmo. Ste se kdaj vprašali, zakaj vaš najljubši parfum sproži glavobol? Morda je razlog prav v dišavnih kemikalijah.
Težke kovine v ličilih
Šminke, senčila za oči in drugi ličilni izdelki včasih vsebujejo težke kovine, kot so svinec, kadmij ali arzen. Te kovine so strupene in se lahko kopičijo v telesu, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, vključno z motnjami v delovanju živčnega sistema in ledvic. Pomislite na težke kovine kot na “nevidnega sovražnika”, ki počasi vpliva na zdravje.
Kako kemikalije vplivajo na naše hormone?
Mnoge kemikalije v kozmetičnih izdelkih imajo sposobnost motenja našega hormonskega sistema. Kemikalije, kot so parabeni in ftalati, lahko vplivajo na ravni hormonov in povzročijo neravnovesje, kar lahko privede do težav, kot so neplodnost, prezgodnja puberteta in razvoj raka.
Zakaj se izogniti umetnim barvilom?
Umetna barvila se pogosto dodajajo za izboljšanje videza izdelka, a so pogosto povezana z alergijami in draženjem kože. Nekatera barvila so tudi rakotvorna, zato se je bolje odločiti za izdelke, ki vsebujejo naravna barvila ali pa so brez barvil.
Naravne alternative in naravna kozmetika
Naravna kozmetika je odlična alternativa konvencionalnim izdelkom, saj vsebuje manj škodljivih kemikalij. Naravne sestavine, kot so kokosovo olje, aloe vera in čebelji vosek, so varnejše za kožo in manj verjetno povzročajo alergije ali draženje.
Kako prebrati sestavine na embalaži?
Branje sestavin na embalaži je ključno, da se izognete škodljivim kemikalijam. Iščite izraze, kot so parabeni, ftalati, formaldehid, in se jim poskusite izogniti. Če ne razumete oznake, poskusite poiskati dodatne informacije ali se obrnite na strokovnjaka.
Kako se zaščititi pred škodljivimi kemikalijami?
Prvi korak je informiranje – preberite sestavine na embalaži, izogibajte se izdelkom s škodljivimi snovmi in izberite preverjene blagovne znamke, ki uporabljajo naravne sestavine. Pomembno je, da izbiramo skrbno, saj se nevarnosti kemikalij pogosto skrivajo v majhnih količinah, ki se z leti kopičijo.
Pomen certifikatov in oznak
Pri izbiri kozmetike bodite pozorni na certifikate, kot so Ecocert, USDA Organic in podobni, ki zagotavljajo, da so izdelki izdelani brez škodljivih kemikalij. Te oznake so zagotovilo, da je izdelek varen in okolju prijazen.
Vpliv kozmetičnih kemikalij na okolje
Poleg vpliva na naše zdravje imajo kemikalije v kozmetičnih izdelkih tudi negativne posledice za okolje. Ko spiramo izdelke, kot so šamponi ali mila, lahko kemikalije preidejo v vodne sisteme, kjer ogrožajo vodne organizme in onesnažujejo okolje.
Najpogostejše kemične sestavine v kozmetiki
Kakšne kemične substance se nahajajo v kozmetičnih proizvodih? Poglejte si v tabeli spodaj:
Mineralna olja
- sintetični glicerin
- petrolejsko olje
- tekoči parafin
Uporaba:
- pogosto uporabljen ekscipient
- olje
Negativni učinki:
Mineralna olja pridobivajo z destilacijo nafte, zato so brez hranilnih snovi, mašijo pore in preprečujejo absorpcijo vitaminov A in E, ki so topni v maščobah.
Parabeni
- paraben
- metilparaben
- propilparaben
- butilparaben
Uporaba:
- kot konzervans
Negativni učinki:
Parabeni so sintetičnega izvora, povzročajo pa alergije z estrogenskim učinkom.
Aluminij
Uporaba:
- v dezodorantih
Negativni učinki:
Aluminij v nakeaterih primerih lahko povzroči negativne reakcije na koži, dolgoročno pa povzroča tudi nekatere nevrodegenerativne bolezni.
Silikoni in dimetikon
Uporaba:
- ekscipient,
- hidratantno olje
Negativni učinki:
To so sestavine sintetičnega izvora in poleg tega še delno biološko razgradljivi, kar pomeni da so škodljivi tudi okolju.
Pomaka s kozjim sirom
V dobrih 15 minutah lahko iz okusnih in zdravih sestavin pripravimo odlično pomako iz kozjega sira, paradižnika in nekaj začimb. Pomako lahko ponudimo kot prilogo k jedem ali pa kot samostojno skupaj s popečenimi kruhki ali grisini.
Za štiri osebe potrebujemo:
- 150 g kozjega sira
- 200 g mladega sira
- 1 žlico oljčnega olja
- 1 žlico limoninega soka
- 1 strok česna
- 2 v olje vložena posušena paradižnika
- 1 žlica medu
- ½ žličke posušenega timijana
- Sol
- Poper
Kozji sir gladko in kremno zmešamo z mladim sirom, olivnim oljem in limoninim sokom. Česen olupimo, stisnemo in primešamo. Paradižnik odcedimo, ga drobno sesekljamo in pomešamo z žlico paradižnikovega olja. Pomako začinimo še z medom, timijanom, soljo in poprom. Zraven lahko ponudimo popečene kruhke, krekerje, grisine, presno zelenjavo ali pa ponudimo kot prilogo testeninam ali krompirju v oblicah.
Zeleni podor: Gredice naj v jeseni ne ostanejo prazne
Nekaj vrtnin smo že pospravili z gredic. Če hočemo imeti rodovitno vrtno zemljo je pomembno, da tudi v jeseni do naslednje pomladi ne pozabimo nanjo, kajti nekaj moramo tudi mi dati nazaj v zemljo, da bomo drugo vrtno sezono lahko še uspešno pobirali pridelke.
Kaj je zeleni podor ali zeleno gnojenje?
Drugače povedano je to gnojenje s pomočjo rastlin za zeleni podor. Oziroma bolje rečeno je to gnojenje s posebej za ta namen posejanimi rastlinami, katere ne pobiramo ampak pustimo na gredi, jih tam podorjemo ali zakopljemo v zemljo, kjer nato razpadejo. Zemljo s tem gnojimo in obogatimo z organskimi snovmi.
Zakaj pa ni dobro, da gredice puščamo prazne?
S tem zemljo izpostavimo padavinam in tudi še kakšnemu vročemu sončnemu dnevu, kar ima lahko za posledico, da se le ta zaskorji. Prav tako lahko pride na praznih površinah do izpiranja hranil iz zgornjih plasti v nižje, kar ima za posledico, da bodo ta hranila težje oziroma kar nedostopna rastlinam. Zaradi vetra, ki zapiha čez prazno gredico pa lahko pride do odnašanja (erozije) zemlje.
Zato imajo ravno rastline za zeleni podor velik pomen, saj s svojim koreninskim sistemom rahljajo tla, z zeleno maso večajo humus in do neke mere nadomestijo hlevski gnoj, delujejo proti nematodam in ne nazadnje s svojo hitro rastjo in zatiranjem onemogočajo rast plevelom. Če pa za ozelenitev sejemo metuljnice (lucerna, detelje, grašica) lahko tla obogatimo tudi z dušikom, saj se le ta veže v koreninskih gomoljčkih. Prav tako pa rastline za podor med rastno dobo akumulirajo hranila. Ko take rastline zadelamo v tla ali pustimo na površini, kjer so rasle, se prične njihova razgradnja in mineralizirane snovi postanejo dostopne drugim rastlinam, to je naslednjim posevkom. Vendar pa ne smemo biti nestrpni, pozitivni učinki podorin se pokažejo šele po dveh ali treh letih pravilne uporabe le-teh.
Katere rastline sejemo za ta namen?
Poleg že prej omenjenih metuljnic je primernih več rastlin. Lahko je to celo fižol, grah, bob, bela in črna ogrščica ter oljna repica. Sicer pa izberemo rastline, ki so v kratkem času sposobne ustvariti veliko zelene mase. Za zeleno gnojenje pogosto uporabljamo tudi ajdo.
Sama sem od kar sem odkrila facelijo, povsem očarana nad to rastlino, ki je tudi zelo primerna za zeleni podor. Facelija ustvari veliko zelene mase v relativno kratkem času. Ne prezimi, zato se nam v naslednjem letu ne pojavlja kot nadležen plevel. Seme facelije, lahko v vrtnih centrih kupimo v manjših embalažah, prav tako pa tudi seme bele gorjušice.
Tudi slednja je zanimiva rastlina kot rastlina za podor, ki jo toplo priporočam. Odlikuje pa jo tudi sposobnost zmanjševanja prisotnosti ogrščic v tleh. Ogorčice so, kot vemo znani škodljivci vrtnin, predvsem krompirja. Bela gorjušica Izboljšuje tudi zračnost in rodovitnost tal, zato jo priporočamo tudi vsem, ki si želite ohraniti trajno rodovitnost tal in visoko vsebnost humusa. Je pa to tudi rastlina, ki odganja polže. Bela gorjušica lahko s svojimi močnimi in globokimi koreninami tudi rahlja tla. Kot prej opisana facelija tudi bela gorjušica ne prezimi, zato se nam v prihodnjem letu ne bo pojavljala kot plevel.
Naj omenim še oljno redkev, ki ravno tako čez zimo propade. S svojim koreninskim sistemom tla prezrači in ustvari veliko organske mase s čimer povečajo delež humusa v tleh. Uspešno zmanjšuje prisotnost nematod v tleh.
V trgovinah pa lahko že zasledimo tudi posebne mešanice, ki so posebej namenjene zelenemu gnojenju. Take mešanice so še posebej priročne, saj so v njih že rastline, ki so primerne za naš vrt in se med seboj dopolnjujejo.
Zavedati se moramo, da ima uspešno vrtnarjenje tri glavna pravila, ki so; upoštevamo pravilo mešanih posevkov in sledenja vrtnin, ter vsako prazno mesto na vrtu takoj zapolnimo s kakšno drugo vrtnino, lahko tudi cvetlico ali mešanico za zeleno gnojenje.
