Pestrost jesenskega vrta: Kaj lahko sejemo jeseni?

V septembru je čas, da razmislimo o novih setvah, ki nas bodo razveseljevale v jeseni ali v naslednjem letu. Hkrati pa lahko začnemo razmišljati tudi o podaljšanju sezone za nekatere vrtnine, in sicer tako, da jih presadimo v lonce in pripravimo za selitev v notranje prostore.

Kaj sejemo jeseni

Od septembrske redkvice do blitve

Septembra tako še sejemo redkvico ter v prvi polovici tega meseca tudi motovilec in zimsko solato (npr. posavko, nansen, zimsko rjavko …). Hkrati lahko sejemo tudi špinačo in blitvo, poleg tega pa se lahko lotimo sajenja jesenske sorte čebulčka (npr majski srebrnjak).

Črna redkev kdaj jo sadimo

Črno redkev lahko sejemo še do konca septembra oziroma odvisno od vremenskih razmer. Pridelek bomo pobirali vse do pozne jeseni, skladiščimo pa ga lahko še dolgo v zimo. Belo meso je prijetnega pekočega okusa in po želji ga dodajamo solatam. Črna redkev je med drugim znana kot zdravilna rastlina, saj lahko njene zdravilne lastnosti uporabimo proti obolenju žolča in jeter ter za izboljšanje stanja ožilja.

Setev motovilca jeseni

Motovilec lahko sejemo na površino, kjer so prej rasle druge vrtnine in so do zdaj že zapustile vrt (npr. krompir, čebula, česen …). Sejemo ga namreč v avgustu in septembru, vendar ne na površine, kjer je prej rasla solata. Seme kali od 8 do 14 dni. Motovilec raste tudi pri temperaturi 4 oC in prezimi celo pri temperaturi do –15 oC. Pridelek bomo lahko pobirali že jeseni, pa tudi prihodnjo pomlad.

Špinačo lahko prav tako sejemo v septembru. Po setvi posevek zalivamo, sejemo pa jo na stalno mesto, in sicer v 2 cm globoke vrste, ki so od 20 do 25 cm narazen. Špinača bolje uspeva na toplejših legah. Priporočamo, da špinačo nabirate zjutraj, saj ima takrat najboljši okus. Mlade liste si lahko pripravimo v solati, iz starejših pa kuhano špinačo. Lahko obirate le listke, lahko pa odrežete tudi kar celotno rastlino in sicer 2,5 cm nad tlemi.

Blitva je vrtnina, ki jo na vrtove in njive sejemo v septembru ter oktobru, pridelek pa pobiramo od konca oktobra pa vse do marca. Preko zime priporočamo, da posevek pokrijete s kopreno. Glavna setev blitve sicer poteka spomladi, takrat lahko blitvo režemo skozi celo leto, in če so zime mile, lahko blitva na prostem tudi prezimi. Ko blitvo režemo, pustimo spodnjih 5 cm nedotaknjenih. Prav tako pa bodimo pozorni, da listi ne zrastejo preveč. Za liste, večje od 25 cm, namreč velja, da lahko postanejo slabšega okusa oziroma bolj nitasti.

PREBERITE TUDI:  Čičerika, soja in leča – pozabljene stročnice

Na prazne gredice, kjer ne bomo imeli zelenjave, posejemo rastline za zeleno gnojenje (npr. belo gorjušico, detelje, oljno redkev ter facelijo). Bela gorjušica s koreninskimi izločki odvrača nekatere talne škodljivce, detelje tla poživijo in pognojijo z dušikom, oljna redkev pa jih dobro prezrači in zrahlja.

Zelišča v lončkih 

Konec septembra in začetek oktobra je primeren čas tudi za to, da z vrta v lonček presadimo zelišča in tudi dišavnice. Na ta način imamo možnost, da imamo dlje časa sveža zelišča in dišavnice. Sveže obrana dišavna zelišča imajo najboljšo in najintenzivnejšo aromo.

Takih rastline ni preprosto gojiti v prostoru, saj imajo med seboj navadno zelo različne zahteve. Tako na primer timijan, rožmarin in vrtni žajbelj potrebujejo s peskom mešano zemljo, ne prenesejo obilice vode, potrebujejo pa svetlobo, toploto ter s fosforjem bogata gnojila. Melisa in meta pa potrebujeta več vode, humusno zemljo, ki zadržuje vlago, polsenco ter organska gnojila.

Skupno vsem pa je prav gotovo to, da zahtevajo svetel prostor. A še preden izberemo primeren prostor, jim moramo nuditi primerno zemljo – tako, ki ustreza rastnim zahtevam, ki pa so različne od drugih sobnih rastlin, zato jih ne posadimo v namenske mešanice za okrasne rastline. Primernejši je kompost. Skratka, če nimamo svojega komposta in bi v vsakem primeru morali kupiti zemljo, si pomagamo z etiketami na embalaži. Pozorni smo tako na sestavo same zemlje kot na morebitne dodatke v njej.

Zagotoviti jim moramo tudi dovolj vlage, saj je pozimi zaradi kurjave navadno presuh zrak. To poskušamo rešiti tako, da ob lončke z rastlino postavimo še posode z vodo. Ker pa imamo na naših okenskih policah praviloma premalo prostora, raje uporabimo vlažilnike zraka, ki jih obešamo na radiatorje. V zimskem času bo za večino treba urediti dodatno osvetlitev. Da preprečimo koreninsko gnilobo, pa pazimo, da odvečna voda ne zastaja v lončku. Pred sajenjem tako na dno lončka natrosimo drobno kamenje ali še boljše – črepinje glinenih lončkov in s tem zagotovimo nemoten odtok odvečne vode.

PREBERITE TUDI:  Česa ne smemo kompostirati

Čili sajenje na vrtu

Prezimovanje nekaterih vrtnin 

V naravnem okolju so čiliji trajnice in jih lahko prezimimo. Prezimujemo jih lahko v ogrevanem svetlem prostoru ali v hladnejšem (cca. 10 °C) in svetlem prostoru. Preden jih začnemo pripravljati na prezimovanje, jih skrbno preglejmo za škodljivce in jih seveda uničimo, če so prisotni. Pred prezimovanjem je pomembno tudi, da odstranimo vse plodove. Če ima rastlina zrele plodove, si »misli«, da je zaključila sezono. Ko odstranimo zrele plodove, bodo dozoreli tudi preostali. Ko bomo pobrali vse, bo rastlina začela ponovno cveteti in bo spet prešla v fazo rasti in cvetenja. V pripravo na prezimovanje sodi tudi vsaj nekaj obrezovanja.

Preberit tudi: Čili – kako nas očisti, pospeši prebavo in zavira bolečine?

Če jih prezimujemo v suhem prostoru, bodimo previdni, saj se v takih razmerah zelo hitro razvijejo pršice. Zato rastline pogosto pršimo z vodo, zlasti po spodnji strani listov. Tudi za pridelek je še možnosti, saj v svojem naravnem okolju ne poznajo mirovanja. Če jih prezimujemo na hladnem in svetlem prostoru (npr. na stopnišču), naj tudi tu zrak ne bo presuh, temperatura pa naj se giblje okrog 10 oC. Rastline redkeje zalivamo in redno preverjamo prisotnost škodljivcev. Predvsem listne uši rade prezimijo na njih in jih tudi hitro napadejo. Pri prezimovanju upoštevamo pravilo: toplejše ko je v prostoru, več svetlobe in več vlage potrebuje rastlina. Vsekakor pa z zalivanjem ne pretiravamo. Februarja rastline vršičkamo in jih presadimo v večji lonec. Rastline prestavimo na toplo, če smo jih prej imeli v hladnejšem prostoru, jih redno zalivamo in tudi lahko pričnemo z gnojenjem. Počasi jih začnemo privajati na več svetlobe in višje temperature.

Ob tem, da na vrtu poskušamo imeti čim več take zelenjave, ki jo lahko nabiramo pozno v jesen in čez zimo ter podaljšamo sezono zeliščem in nekaterim vrtninam s presajanjem oz. prenosom v notranje prostore, je tudi čas, da si pripravimo vse za lažje nakaljevanje semen. Nakaljevanje semen oziroma t. i. priprava kalčkov je v jesensko-zimskem času zelo dobrodošlo, saj imamo doma pridelane sveže zelenjave na voljo vedno manj.