Po mrzli zimi, ponekod je bil vrt sicer le kratek čas pod snežno odejo, nas višje temperature in več sončnih dni opominjajo na prebujanje narave. V mesecu marcu že začnemo s pripravami na novo vrtnarsko sezono. Velikost vrta ni tako pomembna, kot je pomembno to, da si vsaj nekaj hrane pridelamo sami in imamo na voljo svojo domačo zelenjavo, za katero nedvomno vemo, kako je pridelana.
Zelenjavni vrt
Ko nam vremenske razmere dopuščajo, zavihajmo rokave, kajti na vrsti je plitvo prekopavanje vrta. Ob tem ga pognojimo s kompostom, hlevskim gnojem ali z ustreznim drugim gnojilom. Lahko pa se odločimo in vrta prav nič ne okopljemo, ampak samo rahlo pregrabimo površino in jo očistimo odmrlih rastlinskih ostankov ter morebitnega kamenja. Po setvi semen ali saditvi sadik je v vrtu, za katerega smo se odločili, da ga ne bomo prekopavali, nujno zastreti tla s slamo, pokošeno travo ali časopisnim papirjem. Z zastiranjem tla ne bodo tako izpostavljena vremenskim vplivom in ne bodo zbita.
Pripravimo si načrt kolobarjenja, kako bomo izmenjevali vrtnine. Pravilno načrtovan kolobar namreč pripomore k ohranjanju in celo izboljšanju rodovitnosti tal, preprečuje pa tudi širjenje škodljivcev, plevelov ter bolezni. Če bomo gnojili s hlevskim gnojem, seveda pognojimo le del vrta, saj del vrta pustimo za rastline, ki hlevskega gnoja ne prenašajo najbolje. V praksi vrt razdelimo na tri t. i. poljine. Prvo poljino pognojimo in nanjo sejemo vrtnine, ki hlevski gnoj dobro prenašajo, to so zelje, cvetača, ohrovt, listnati ohrovt, paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče, bučke, melone in lubenice.
Na drugi poljini, ki smo jo lansko leto gnojili, lahko letos sejemo vrtnine, ki hlevskega gnoja ne prenašajo najbolje. Take vrtnine so: korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa, redkev, kolerabica, blitva, špinača, solatnice itd. Tretja poljina pa je tista, ki že dve leti ni bila gnojena s hlevskim gnojem. Če do zdaj nismo imeli tako razdeljenega vrta, bomo to lahko v celoti izpeljali naslednje leto. Na tej tretji poljini lahko sejemo rastline, kot so zelišča, cvetlice pa tudi bob, grah, fižol, leča, čičerika, čebula in česen.
Pripravimo si gredice in prehode med njimi ter opravimo prve setve. Sadimo lahko namreč že bob, grah, česen, čebulo, od sredine marca dalje pa tudi že cvetačo, zelje, blitvo, por in solato. S setvijo pa nikar ne hitimo, temveč to opravimo v primernem času.
Pri setvi smo pozorni na to, da medsebojno izmenjujemo vrtnine, ki ustvarjajo globok koreninski sistem, s tistimi, ki imajo plitkega. Le tako bomo lahko dosegli izkoristek hranil, ki so v različnih plasteh zemlje. Priporočljivo pa je tudi, da pozornost namenite tudi dobrim in slabim sosedam posamezne vrtnine.
Dobri in slabi sosedje
Nekatere vrtnine se medsebojno bolje prenašajo kot sosede na vrtu in zato bolje uspevajo. Na primer: za bučke so dobri sosedje bazilika, fižol, čebula, kapucinka, rdeča pesa in koruza, slabe sosede pa so kumare.
Korenčku so dobri sosedje endivija, grah, česen, zelje, kreša, por, redkvica, paradižnik, blitva in solata, slaba pa meta ter nov posevek korenčka.
Solati in endiviji so dobri sosedje grah, kumare, špinača, paradižnik, fižol, redkvica, redkev in rdeča pesa, v svoji bližini pa ne preneseta zelene ter peteršilja.
Rastline, ki so v sorodu, naj ne rastejo v neposredni bližini, prav tako naj si v kolobarju ne sledijo. Tako, na primer, na gredico, kjer je lani uspeval paradižnik, letos ne bomo sadili krompirja. Krompirjeva ali paradižnikova plesen napada obe rastlini. Klice, ki so od lani ostale v zemlji, bi letos napadle krompir.
Združene setve
Zanimive so tudi združene setve, ko na isti gredici rasteta dve vrtnini. Omogočajo nam dobro izkoriščanje prostora in tudi bolj zdravo ter okusno zelenjavo. Med jagode posadimo česen in bomo imeli manj težav z listno pegavostjo jagod, med paradižnik pa zelje (vendar ne rdečih sort), ohrovt ali katero drugo kapusnico. Med korenčkom lahko raste solata in podobno. Med paradižnik lahko sadimo zelje, ohrovt, kolerabico in por. Tako bomo imeli manj težav s kapusovim belinom in s porovim moljem.
Varovalne cvetlice, zelišča in dišavnice
Na vrt vsekakor sodi sivka. Njen prijeten vonj ima tudi to dobro lastnost, da odganja molje, v vrtu pa listne uši. Pred temi škodljivci varuje tudi enoletnica kapucinka.
Žametnica je znana in priljubljena enoletna cvetlica, ki hvaležno cveti od pozne pomladi do jeseni. Polepša vsak vrt in prispeva k ohranjanju zdravih ter rodovitnih tal. Šetraj varuje fižol pred nadležnimi črnimi ušmi. Tudi timijan odvrača uši, poleg tega pa še kapusovega belina. Če v bližino kopra sejemo peso, solato ali peteršilj, naj bi seme bolj zanesljivo vzkalilo.
Tako česen deluje proti bakterijam in glivam ter odganja miši, zato ga v manjših skupinicah posadimo po vsem vrtu, tudi po okrasnem. Pazimo samo, da ga ne posadimo zraven graha, fižola in zelja, saj je tem slab sosed. Korenine špinače ugodno vplivajo na tla, sam vonj špinače pa odganja škodljivce, med njimi tudi bolhače. Spodbuja rast vseh vrtnin. Boreč varuje kapusnice in odvrača polže. Koprc vpliva na boljšo kalivost semen. Sivka odvrača mravlje in uši. Drobnjak preprečuje širjenje in razvoj pepelastim plesnim. Timijan odganja polže in uši. Vse omenjene je priporočljivo sejati/saditi po vsem vrtu. Proti voluharju sadimo/sejemo česen, cesarski tulipan, bob, križnolistni mleček in medeno deteljo. Po vsem vrtu naj v manjših skupinah rastejo tudi žametnica, ognjič in kapucinka.
Sadni vrt
Mesec marec lahko izkoristimo za redno obrezovanje jablan in hrušk. Z rednim obrezovanjem poskrbimo, da je krošnja dovolj osvetljena in zračna, kar vpliva na dozorevanje plodov. Pri obrezovanju pazimo predvsem na to, da na drevju ostane dovolj cvetnih listov in tudi listih brstov, saj bomo le tako lahko v jeseni nagrajeni s plodovi.
Pri rezi velja tudi to pravilo, da če odrežemo vrhnji, vodilni brst, to vpliva na rast brstov ali poganjkov pod njim: če ga odrežemo, bodo močneje pognali stranski brsti ali poganjki, ki so pod vrhnjim.
Pomlad je tudi čas, ko lahko sejemo nove sadike sadnega drevja in grmovnice. Pognojimo na novo posajene sadike in tudi starejša drevesa. Drevesa pod obodom krošnje pognojimo s kompostom, hlevskim gnojem ali z drugim ustreznim gnojilom.
Med spomladanska opravila sodi tudi pomlajevanje starih sadnih dreves.
Drevesa, ki so zelo visoka, le s težavo oskrbujemo in obiramo sadje. Ko pa se drevo stara, je praviloma tudi rodnost manjša, plodovi so manjši in slabše kakovosti. Ukrep, s katerim bomo drevesu podaljšali življenjsko dobo in ga lažje oskrbovali, je pomlajevanje dreves.
S staranjem se začne tudi postopno odmiranje drevesa. Ta dva procesa lahko zaustavimo z močno rezjo. Z uspešnim pomlajevanjem lahko taka drevesa, ki bi sicer počasi propadala, gojimo še nekaj desetletij. Sam uspeh pomlajevanja je odvisen od pravočasnega začetka procesa pomlajevanja, zato ga začnemo v času staranja in ne odmiranja drevesa.
Pri pomlajevanju je tako pomembna močna rez, vendar brez ustreznega gnojenja ne bomo dosegli želenega rezultata. Z gnojenjem namreč spodbujamo rast koreninskega sistema. Pri pomlajevalni rezi je navadno treba izrezati (skrajšati) vrh, skrajšati ogrodne veje, izrežemo tudi suhe in poškodovane veje. Vse rezne ploskve zamažemo s cepilno smolo.
Varuhi vrta
Čeprav smo v teh mesecih polno zaposleni z delom, pa nikar ne pozabimo tudi na t. i. koristne živali. Če bomo privabili v vrt nekatere živali, bomo imeli namreč precej manj težav s škodljivci. Veliko vrst ptičev nam lahko pomaga pri varovanju sadnega drevja in grmičevja, ker se hranijo z gosenicami in drugimi na vrtu nezaželenimi gosti. Če jih pozimi hranimo v krmilnicah, se bodo tudi čez poletje radi vračali v okolico hiše, vrta, kjer bodo prav tako iskali hrano, zato jim lahko posejemo sončnice, da se bodo tako še bolj zadrževali v neposredni okolici vrta. V vročih dneh jim lahko v plitve posode ali podstavke za rože natočimo vodo in tako še dodatno poskrbimo zanje – ribeza, malin, češenj, paradižnika in še česa se ptice namreč lotijo predvsem zaradi žeje. Čeprav nam bodo morda res nekaj škode povzročile s svojo prisotnostjo, je ta zelo majhna v primerjavi s koristnim delom. Na sadnih drevesih, če jih imamo na vrtu ali v bližini, jim lahko postavimo valilnice.
Poleg ptičev so zelo koristni ježi, žabe in krastače, ki prav tako uničijo veliko škodljivcev, predvsem polžev ter črvov, pa tudi nekaterih insektov. Zelo pomembna, koristna in dobrodošla žuželka na vrtu ter v okolici je prav gotovo pikapolonica, saj se prehranjuje z listnimi ušmi. Pikapolonicam lahko ravno tako postavimo posebne »hišice«, ki jih imajo za zatočišče. Med koristnimi živalmi so še muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice.
Okrasna trata
V tem spomladnem obdobju se moramo posvetiti tudi okrasni trati. Prvo redno opravilo je zračenje travne ruše. Travno rušo najprej pograbimo, tako da odstranimo odmrle rastline, nato pa z vilami prebodemo trato in jo na rahlo privzdignemo. S tem bomo izboljšali zračnost tal in zmanjšali zbitost, zaradi česar bo trata bolje uspevala. Lepa okrasna trata ima predvsem dva večja sovražnika, ki onemogočata, da bi bila zelena in gosta. Gotovo ju vsak pozna: prvi je plevel, drugi pa mah.
Plevel v trati moramo redno odstranjevati, saj lahko le tako preprečimo, da se nam ne razraste in prekrije vso zelenico. Če je plevela malo, ga lahko odstranimo ročno, pri tem pa pazimo, da odstranimo tudi korenino. Če korenine ne odstranimo, nam iz nje kaj lahko spet požene plevel. Veliko plevela pa lahko odstranimo tudi z redno košnjo, ki plevele izčrpava. Mah je ravno tako velik problem na marsikateri trati. Navadno se pojavi tam, kjer trava zaradi neugodnih talnih razmer ne raste ali pa je propadla. Za mah namreč velja, da najbolje raste tam, kjer druge rastline ne uspevajo najbolje, to je na kislih, senčnih in slabo prepustnih tleh. Zato ne zadostuje, da se znebimo samo mahu v trati, temveč moramo tudi preprečiti vzrok, zaradi katerega je do pojava mahu prišlo. Za odstranjevanje mahu lahko uporabimo kar železne grablje in ga pograbimo. Ob novi setvi ali dosejevanju na prazna mesta po odstranitvi mahu ali plevela poleg semena dodamo tudi kremenčev pesek, s čimer povečamo odcednost tal.
