Kako daleč seže prijateljska vez med živaljo in človekom? Govoril bom o rešiteljici Tamari in kobili Belli. To zelo divjo kobilo je Tamara, takrat 16-letno dekle, rešila gotove smrti. Danes ji to Bella vrača z velikim srcem. Tamara se nikoli ni srečala z divjim konjem, je pa imela nekaj jahalnih izkušenj iz kluba. Z ljubeznijo sta se povsem združili in obe zaživeli novo življenje.
Obisk pri Tamari
Ob pozdravu Tamare in njene prijateljice sem slišal prijetno hrzanje konj. Šli smo do pašnika z Bello in Šargom. To je prvi konj, ki ga je imela Tamara v klubu, ko se je začela učiti dela s konji. Dekleti sta se lotili priprave konj. Jaz sem se spoznaval z Bello. Bila je mirna kobila, poteze na obrazu so izžarevale radovednost, toplino in prijaznost. Navdušila me je. Ponudil sem ji kos suhega kruha. Hvaležno ga je vzela iz roke in ga pohrustala. Kmalu je na travniku ob gozdu Bella pokazala, kaj zna. Tega nisem videl nikjer. Cirkuški konji so že dvigovali noge in plesali, Bella pa je pokazala več!
Konj in jezdec zlita v eno
Bili sta nežni in zliti druga z drugo. Bella se ponosno postavi in naredi pozdrav s prednjo nogo. Opazil sem, da dekleti ne potrebujeta sedla. Sledila je nagrada in zadovoljni pogled lastnice ter njenega konja. Pošalil sem se, da se samo še objeti ne znata. A bi bilo bolje, če bi zaprl usta. Takoj ko sem to rekel, je sledil romantičen objem. Skoraj bi pozabil fotografirati, tako sem se zatopil v prizor. To še ni vse. Na koncu sta se poljubili. Nežen in pozoren je bil ta poljub POLTONSKE ŽIVALI! Sledila je nagrada, Bella je uživala v žvečenju jabolk. Nato se je elegantno priklonila. Nasmehnil sem se, ker je poredno izkoristila priložnost in hlastnila po sveži travi. Tudi ona zna poskrbeti zase. Najlepše je bilo, ko se je ulegla na travo in se prepustila Tamarinemu božanju.
Predstavil bom utrinek njunega življenja
Tamara ima rada živali, jahati je začela že pri 13 letih. Zelo je želela konja, a ga ji mama ni dovolila imeti. Nasprotovala je. Proti temu se je dekle borilo s svojo jekleno voljo. Zelo so jo podpirali oče in sorodniki. Težko ji je bilo, imela je grozen občutek. Bella je bila zapisana zakolu. Tamara jo je želela rešiti pred gotovo smrtjo. Dejstvo nevarnega, podivjanega konja je mirno sprejela. Na začetku jo je bilo strah. Nikoli ni delala s podivjanim konjem. Zavedala se je dejstva, da je zanjo edini rešitelj. Trdno je ohranjala močno voljo. Pred prihodom konja domov sta z očetom postopoma pripravila mamo na Bellin prihod.
Ob prihodu Belle so se v dekletu pojavili mešani občutki veselja in strahu. Bala se je mamine reakcije, saj jo ima zelo rada. Ni je želela obremenjevati s konjem. Z Bello sta vražje prebrisani in z vsemi žavbami namazani dekleti, zato sta tudi mamo kaj kmalu ukrotili. Ob prihodu Belle v sončnem marčevskem popoldnevu so bili vsi srečni in nasmejani, le mama je bila tiho. A se je tudi ona čez čas sprijaznila in se ujela z Bello – ti šment, le kdo bi si mislil?! Mama se je z Bello ujela v trenutku, ko je bila z njo čisto sama doma in jo je morala nahraniti. Kot vsak dober kuhar tudi ona ve, kako je, če si lačen. Tako je z dobrim srcem nahranila Bello in poskrbela zanjo. Ker pa je Bella konj z močnim karakterjem konj in potrebuje veliko pozornosti, si verjetno z mamo še ne zaupata povsem, saj se ne videvata pogosto.
Tamara in Bella sta danes najboljši prijateljici, kar sestri. Pa ni bilo vedno tako. Na začetku je mislila, da s konjem ne bo nič dosegla. Zelo težko je pridobivala Bellino zaupanje. Bala se je njenih brc, pobegov, podivjanosti, Bella se je bala okolice in njenih odzivov. Danes pa je popolnoma drugače. Njuno zaupanje je zelo močno, skupaj dopolnjujeta druga drugo, se učita. Najraje izvajata različne trike in akrobacije. Tamari ni samo do jahanja, veliko da tudi na notranjo kakovost in razvoj konja. Belli veliko pomeni njena družba. Veliko časa preživi z njo, tudi ko ima Tamara kakšna delovna opravila. Skupaj poprimeta za vsako delo, radi gresta tudi na sprehod, še raje se skupaj pocartata. Med izvajanjem Trick trainingov sta prava atrakcija za ljudi, ki ju opazujejo z odprtimi usti in sploh ne morejo verjeti, kako je lahko tako podivjano in poltonsko žival spremenila v krotkega zvestega kužka. Med njima so se razvili harmonija, spoštovanje ter radosti zabave in učenja.
Vez med konjem in jezdecem
Kdor ima konja s srcem in ljubeznijo, lahko splete z njim močno vez. O tem sem se prepričal pri Tamari. Tega, kar zna njena kobila, nisem videl nikjer. Niti toliko ljubezni in sodelovanja med jezdecem in konjem ne. Tamara mi je zaupala, da je dresura Trick training zelo redka. Kasneje mi je povedala še veliko stvari, ki dodatno utrjujejo vez med jezdecem in konjem. Tamara ima prav. Za začetnike so najbolj pomembni potrpežljivost, volja in veliko upanja, kajti konj je žival in ne predmet, je zrcalo lastnika. Zelo je pomembna harmonija, da se vzpostavijo stiki, v veliki meri ljubezen. Tamara in Bella sta dokaz, da se da vse rešiti brez jeze in agresije. Pomembno je poslušati drug drugega. Imeti konja je zelo velika odgovornost! To ni zlata ribica, je poltonska žival, ki te lahko ubije z eno samo usodno potezo.
Kot vse povsod so tudi tukaj dobri in slabi trenutki. Najboljši trenutki za dekleti so druženje, cartanje in jahanje brez vsega. Sedlo in stremena so jezdecu v veliko pomoč, da se obdrži na konju. Bella je bila zelo divji konj. Danes lahko vidimo, da sta se združili in jahata brez sedla ter opreme, si zaupata, pazita druga na drugo. Ko se odpravita na ježo brez sedla, morata zaupati druga drugi. Tamara mora njej zaupati, da ne bo ponorela, jo vrgla ali ubila, ona pa ji mora zaupati, da se lahko ob njej počuti varno. Tudi jaz sem se lahko brez težav usedel na Bellin hrbet, brez sedla. Bila je mirna in zaupljiva. Med njune dobre trenutke sodita tudi delo in učenje s konjem ter da drugim pokažeta, kaj znata. Zelo je bilo zanimivo, ko sem ju opazoval, kako se pogovarjata. Z nežnim in prav posebnim hrzanjem je Bella Tamaro večkrat poklicala k sebi. Ko sem v tistem trenutku Bello pogledal v obraz, sem opazil veliko pozornosti in skrbnosti ter čisto posebno obrazno mimiko. Slišal sem že različna konjska hrzanja, takšnega, kot ga ima Bella, ko pokliče Tamaro, pa še nikoli. Tamara se vedno toplo odzove na Bellin klic in obratno.
Nikoli ne gre brez slabih trenutkov. Za Tamaro in Bello so slabi trenutki takrat, ko se Bellči poškoduje. Takrat ji je zelo hudo. Takšnih trenutkov je bilo v preteklosti več, saj ji Bella še ni zaupala, in verjetno je bilo takrat Belli vseeno, če poškoduje Tamaro. Danes si tako zaupata, da takšnih trenutkov skoraj ni. Jezdita brez sedla, Tamara lahko tudi stoji na Belli, kar vidimo tudi na fotografiji. Sploh vemo, koliko zaupanja, ljubezni, volje in poguma je potrebnih za vse to? Da, ti dve sta res odlični. Tamari je v veliko podporo tudi njena najboljša prijateljica Leja, z njeno pomočjo sem spoznal Tamaro in Bello. Obema želim veliko prijetnih dogodivščin z Bello.