Kašelj je močan izdih, ki deluje kot naravni zaščitni mehanizem pri odstranitvi tujkov in izločkov iz sapnic in sapnika. Problem nastane, kadar je kašelj čezmeren, moteč in suh. Kašelj, pri katerem nastaja v dihalnih poteh večja količina sluzi, imenujemo produktivni kašelj. Kašelj brez sluzi pa je suhi, neproduktivni.
Kaj je suhi kašelj?
Za razliko od suhega kašlja produktivni kašelj čisti dihalne poti in ga ne smemo zavirati, zato uporabljamo rastline, ki olajšajo in pospešijo izkašljevanje. Te utekočinijo sluz, da postane manj gosta in jo tako lažje izkašljamo. Seveda je potrebno piti zadostno količino tekočine. Pri suhem kašlju pa uporabljamo predvsem rastline, ki kašelj umirijo, blažijo in odstranijo. Zelo priporočljiva je tudi uporaba zeliščnih sirupov in pastil.
Katere rastline delujejo pri suhem kašlju?
Rastline, ki blagodejno delujejo pri suhem, dražečem kašlju: list slezenovca, koren sleza, islandski lišaj, žajbelj, cvet lučnika, trobentica, materina dušica, melisa, janež, smrekovi in borovi vršički, kamilica, trpotec, bezeg, lipa, evkaliptus.
Islandski lišaj
Steljko islandskega lišaja nabiramo od maja pa vse do septembra v suhem vremenu. Suho namočimo, da jo lažje razrežemo na manjše koščke. Nato jo dobro posušimo in jo lahko hranimo več let. Ima rahel vonj po morskih algah in grenak okus. Vsebuje grenčine in lišajske kisline. Zelo močno protibakterijsko delovanje predvsem proti bakterijam, ki povzročajo akne (Propionibacterium acnes), ima usninska kislina.
Islandski lišaj vsebuje polisaharida lihenin (po sestavi podoben celulozi in se tako dobro topi v vroči vodi) in izolihenin (podoben škrobu in se topi že v hladni vodi). Za islandski lišaj vemo, da deluje antibiotično. Te učinke pripisujemo grenkim kislinam, kot so: cetrarna, protocetrarna, protolihesterinska in usninska kislina. Sluzi, ki jih vsebuje lišaj, učinkovito delujejo na ustno sluznico, žrelo in prebavne organe. Blažijo kašelj in vnetja črevesja ter želodca.
Lučnik
Že dolgo pa je znano antibiotično, antimikotično in antivirusno delovanje predvsem triterpenskih saponinov iz lučnika. Saponini dražijo sluznice bronhijev, da izločajo več sluzi, ki jo lažje izkašljamo. Rastlinske sluzi, ki predstavljajo 3 % vseh sestavin lučnika, mirijo kašelj, tako da prekrijejo sluznico zgornjih dihal in na ta način blažijo tam prisotno vnetje. Pri gripoznih infekcijah čaj niža povišano telesno temperaturo. Sirup iz cvetov lučnika je blagodejen pri vnetem žrelu in kašlju.
Pripravki za suhi kašelj
Različne pripravke iz cvetov uporabljamo za lajšanje različnih obolenj dihalnih poti, kot so astma, vnetje bronhijev in žrela, ter ugodno delujejo tudi pri gripoznih infekcijah.
Trobentica ali jeglič
Spomladi radi nabiramo trobentico ali jeglič, ki prav tako olajša izkašljevanje in utekočinja izločke pri katarjih zgornjih dihal. V ljudski medicini ga veliko uporabljajo pri bronhitisu, kašlju, prehladu, oslovskem kašlju, astmi in revmatičnih težavah, kjer je zelo učinkovit. Čaj pa ne deluje le pri kašlju, ampak pospešuje tudi odvajanje vode. Čaj torej čisti predvsem dihala, blaži kašelj, pri starejših ljudeh tudi bronhitis, še posebej če mu dodamo mlade brezove liste in liste koprive.
Korenine navadnega jegliča nabiramo v zgodnji jeseni. Sveže korenine imajo prijeten, na janež spominjajoč vonj, rahlo trpek in grenak okus. Posušene korenine so brez vonja. Pri izkopavanju moramo biti previdni, korenine porežemo, kratko koreniko pa ponovno posadimo, da ne uničimo rastline. Cvetove nabiramo s cvetnimi čašami vred. Hitro in pravilno jih posušimo in hranimo v dobro zaprtih temnih kozarcih ter tako obdržimo kar največ učinkovin te vsem nam znane rastline.
Materina dušica
Materina dušica deluje protivnetno in protivirusno, prav te lastnosti učinkujejo pri kašlju, ima vpliv na bronhije, jih razširja ter zavira rast skoraj vseh bakterij; utekočinja sluz v dihalnih poteh in pomaga pri izkašljevanju. Timol, ki ga izločamo tudi preko pljuč, vpliva antiseptično in antibakterijsko v dihalih ter prebavilih in sečnih organih. Zato je uporaba materine dušice razširjena predvsem za lajšanje kašlja, pri bronhitisu in oslovskem kašlju.
Evkaliptus
Aromatični listi evkaliptusa, ki se nabirajo poleti, so zelo učinkoviti pri blaženju suhega kašlja in vnetju sinusov. Liste evkaliptusa lahko posušimo ali pa s pomočjo destilacije pridobimo eterično olje. Posušene liste lahko nato zmeljemo v prah ali pa jih uporabimo za pripravo čajev, tinktur, sirupov in mazil. Listi vsebujejo veliko flavonoidov in eteričnega olja, ki je bogat s cineolom in evkaliptolom. Zelo učinkovit je pri bakterijah, uničuje pa tudi viruse in glivice. Evkaliptol, ki ga vsebuje eterično olje, zmanjšuje prekrvavljenost tkiva in otekanje nosne sluznice, zato je učinkovit pri obolenjih dihal, kašlju, prehladu, vnetju sinusov in sapnic. Tudi ozkolistni trpotec izboljša izločanje sluzi in s tem pomaga pri lažjem izkašljevanju. Uporabljamo ga pri katarjih zgornjih dihal, vnetju sluznice ustne votline in žrela ter pri obolenjih debelega črevesja. Posamezne liste ali celotno rastlino nabiramo ob času cvetenja.
Trpotec
Po vsaki košnji trpotec požene znova in ga tako lahko nabiramo od maja do oktobra. Pri sušenju pa moramo biti pozorni, saj listi zaradi vsebujočega avkubina radi počrnijo, zato ga sušimo kar se da hitro. Posušen trpotec ima blag, prijeten vonj po travi in medu ter rahlo grenko-kiselkast okus. Trpotec pa lahko gojimo tudi na domačem vrtu. Je zelo odporna rastlina, ki se hitro širi, zato ga gojimo na odmaknjenem delu vrta na sončni ali rahlo senčni legi.
Recepti za domače pripravke pri suhem kašlju
Domače zeliščne pastile
Potrebujemo:
- eno skodelico sladkorja
- pol skodelice čaja islandskega lišaja
- žlico limoninega soka
- žlico medu
- pol čajne žličke ingverja v prahu
V posodi zmešamo vse sestavine in zmes zavremo, nato jo kuhamo na rahlem ognju še 15–20 minut. Občasno zmes premešamo. Po 15–20 minutah odstavimo in pustimo nekaj minut, da se zgosti. Konsistenca mora biti podobna sirupu. Na peki papir s pomočjo žlice oblikujemo majhne bombončke. Pustimo, da se ohladijo (približno 20 minut). Nato pastile potresemo z mletim sladkorjem, da se ne sprimejo. Ingver v pastilah ima protivnetne lastnosti, pomaga pri lajšanju bolečin in krepi imunski sistem. Pastile uporabimo v primeru suhega kašlja in hripavosti, pri preobremenjenih glasilkah, pri suhi sluznici grla in žrela, predvsem pa pozimi, ko zaradi ogrevanja dihamo suh zrak.
Čajna mešanica pri težavah s pljuči, bronhiji
Zeliščna mešanica:
- 20 g islandskega lišaja
- 20 g korenine sladkega korena
- 20 g korenine sleza
- 20 g listov slezenovca
Pripravimo prevretek, tako da stresemo 1–2 čajni žlički zeliščne mešanice, jo prelijemo z vrelo vodo (300 ml), pustimo rahlo vreti 3 minute in nato pustimo pokrito stati 10 minut. Spijemo lahko tri skodelice čaja dnevno. Čaj nam bo pomagal pri lažjem izkašljevanju, če nas muči suh dražeč kašelj.
Čajna mešanica 2:
Potrebujemo:
- 50 g materine dušice
- 30 g korenine jegliča
- 20 g listov slezenovca
- 10 g plodov komarčka
- 10 g zeli janeža
Priprava: Iz ene čajne žličke mešanice pripravimo poparek in dnevno po majhnih požirkih pijemo največ po 3 skodelice.
Sirup iz cvetov lučnika
Pripravimo ga lahko sami iz svežih cvetov lučnika. Cvetove nabiramo vsak dan. 10–15 minut jih pustimo razprostrte, da iz njih zlezejo žuželke. Nalagamo jih v steklen kozarec v 5 cm debelih, rahlo stisnjenih plasteh. Vsako plast posebej posujemo s sladkorjem, zgornja plast je vedno sladkor. Kozarec zavežemo z gazo ali bombažno krpo in ga postavimo na sonce. Postopek ponavljamo več dni zaporedoma, dokler ni kozarec poln. Za 4–6 tednov ga pustimo na sončnem mestu. Sprva brezbarvna tekočina postaja gostejša in zlato rjava. Odcedimo jo skozi gosto cedilo in hranimo v temnih steklenicah. Sirup proti kašlju in prehladu lahko dajemo otrokom večkrat dnevno po čajno žličko.
Inhalacija
Pripravimo poparek iz listov evkaliptusa in eteričnega olja ter ga zlijemo v posodo ali inhalator, če ga imamo doma. Pokrijemo se z brisačo in 5–10 minut vdihavamo paro skozi nos in usta.