V času temperaturnih sprememb in menjav letnih časov je prehlad povsem običajen pojav. Kašelj, mrzlica, kapljanje iz nosu in povišana temperatura so najbolj značilni simptomi prehlada. Ali določeni reki naših babic, kako se spoprijeti s prehladom res držijo? Oglejmo si nekatere med njimi.
Potrebno se je dobro preznojiti. – Ta trditev ne drži, saj simptomi bolezni in virusi z izločanjem znoja ali drugim pregrevanjem ne bodo izginili.
Izogibajte se cepljenju proti gripi. – Mnogi ljudje so prepričani, da jih bo cepivo okužilo z gripo, saj vsebuje oslabljeni virus gripe, kar seveda ne drži. Cepivo vsebuje samo eno sestavino virusa, ki človeku pomaga, da premaga prehladno obolenje.
Prehlajeni ste zaradi oslabljenega imunskega sistema. – Statistike dokazujejo, da za gripo ali prehladom oboli enako število zdravih ljudi in tistih, ki imajo težave z imunskim sistemom.
Uživanje večjih količin vitamina C. – Ko ste že prehlajeni, vam limone ne bodo izboljšale splošnega počutja, zato raje vzemite aspirin.
Prehlad in gripa sta zimski bolezni. – Tudi ta trditev ni prava, saj je dokazano, da se največ prehladov pojavi pomladi in jeseni, saj so takrat virusi najbolj aktivni.
Ni potrebno jemati zdravil, saj bo prehlad sam minil. – Če močno kašljate in vam teče iz nosu, morate poseči po zdravilu, saj obstaja nevarnost, da boste okužili še ljudi v svoji okolici, pa tudi sami boste hitreje ozdraveli le s pomočjo zdravil.
Onesnaževanje obal terja svoj davek s tem, ko morje odplakne vso nesnago. Naša predstava o odprtem morju je po vsej verjetnosti drugačna od realnega stanja, saj je morje tudi daleč od obal zasuto z odpadki.
Sredi Pacifika se nahaja krožni morski tok imenovan Pacifični krog (Pacific Gyre), katerega območje ima površino približno tako veliko kot Afrika. Mornarji so se tega predela dolgo izogibali, saj je znano, da lahko ta tok ladjo spelje s poti.
Danes pa je ta tok postal zbirališče odpadkov. Vsa nesnaga in smeti, ki se nahajajo na površini vode privabi vrtinec, ki ustvarja t.i. ‘mrtvo cono’ v velikosti dveh držav Teksasa, zato je omenjeni vrtinec dobil novo ime – Veliko Pacifiško smetišče.
Plastični odpadki predstavljajo 90% vseh odpadkov, ki jih lahko najdemo v morju. Realnost je takšna, da je plastika nerazgradljiva, oziroma se počasi razgrajuje na manjše delce, ki ne bodo nikoli izginili. S časoma iz velikih kosov plastike nastanejo manjši trakovi, kar pa predstavlja grožnjo morskih in obmorskim živalim, saj se plastike ne da prebaviti.
Zato bi lahko rekli, da imajo vodni prebivalci tega območja redno ‘dieto’ plastičnih odpadkov, ki se lahko kaj kmalu sprevrže v smrtonosno, ko žival poje kakšen oster del plastike, zamašek, vžigalnik, ali se zaplete v odvrženo ribiško mrežo. Raziskave so pokazale, da je v tej mrtvi coni težko najti hrano, saj je po podatkih razmerje med plastiko in planktonom 3:1.
Da bi lahko kvalitetno spali v vaši postelji, vam ni potrebno odšteti ogromno denarja. Vse kar morate narediti je, da skrbite za vaše vzglavnike, odeje ter rjuhe.
Pri tem pa boste naredili veliko tudi za planet, saj boste omenjene proizvode menjali manjkrat.
Vzglavniki:
Vzglavnike preoblecite v dve preobleki, saj jih boste tako bolje zaščitili pred prahom, umazanijo ter naravnimi telesnimi olji.
V pralni stroj lahko daste katerokoli vrsto vzglavnika, vendar uporabite nežnejši cikel pranja, kot bi po navadi.
Sušite vzglavnike ter perilo na sploh, zunaj na vrvici, če je to le mogoče.
Če imate vzglavnik iz pene, je le-te priporočeno prati na roke. Šušiti pa jih je potrebno na zraku, saj tako preprečimo, da bi pena razpadla.
Strokovnjaki priporočajo, da naj bi vzglavnike menjavali na vsake tri leta, vendar pa je okolju veliko bolj prijazno, če jih zamenjate takrat, ko je to dejansko potrebno in nič prej. Vendar kako vedeti, kdaj je potrebno zamenjati vzglavnike? Če je vaš vzglavnik grudast, ga je potrebno ‘pretepsti’, da dobi obliko ali pa ko ga prepognete obliko obdrži … no potem veste, da je ta svoje delo odslužil.
Starih vzglavnikov pa vseeno ni potrebno zavreči, ampak jih lahko uporabite za posteljico vašega hišnega ljubljenčka.
Odeje:
Tako kot pri vzglavnikih je tudi pri odejah priporočljivo le-te obleči v dve prevleki.
Dobro je, da vsaj enkrat na teden prezračite odeje, saj jih tako ohranite sveže dalj časa.
Če imate odeje iz puha, potem veste, da te po nekaj časa izgubijo prvotno obliko. Zato jih perite redkeje in raje čistite le morebitne madeže z njih. Priporočljivo pa je tudi, da jih nosite raje v čistilnico, kot pa da jih perete doma.
Rjuhe:
Ne uporabljajte barvil in detergentov, saj lahko poslabšajo kvaliteto vaših rjuh. Zato raje uporabite bolj nežen in čim bolj naravni prašek.
Vročina škoduje vlakninam, zato raje ne prekuhavajte rjuh.
Če perete brisače in rjuhe skupaj, lahko s tem uničite rjuhe, saj jih bodo grobe brisače poškodovale.
Svilene rjuhe zahtevajo posebno pozornost, zato se preden jih operete, raje pozanimajte kako.
Stare rjuhe razrežite in jih uporabite za krpe, namesto, da jih mečete stran.
Zelenjavo operemo, krompir olupimo in cvetačo natrgamo na velike cvetove. Nato na večjih luknjah na strgalu oboje naribamo in po kepah stiskamo med dlanmi, da odcedimo odvečno tekočino (to spravimo). Zelenjavi dodamo moko, nasekljan peteršilj, česen, poper in sol ter dobro premešamo. Oblikujemo majhne kroglice in če je zmes presuha, dodamo malo tekočine. Kroglice cvremo 4-5 minut v vročem olju, da porjavijo in se zapečejo z vseh strani. Za omako lahko uporabimo kupljen pasiran paradižnik (če je pregost, ga razredčimo z malo vode). Omako segrejemo ter ji dodamo zelišča, sol in poper, lahko pa jo pripravimo tudi iz svežega paradižnika. Kroglice še vroče prelijemo s paradižnikovo omako in takoj ponudimo s prikuho.
Za 20 do 30 kroglic:
5 srednje velikih krompirjev
1/2 srednje velike cvetače
100 g moke (najbolje čičerkine, lahko pa tudi gladke bele)
3 žlice peteršilja
1 žlička česna
1/2 žličke popra
1,5 žličke soli
5-8 dcl paradižnikove omake
1 žlička origana
1 žlička bazilike
1 žlička soli
malo popra
Zdrava prehrana je ključ do pravilnega prehranjevanja ter vzdrževanja pravilne teže je načrt, ki je specifičen za vsakega posameznika. Pri tem pa morate upoštevatih naslednjih sedem točk.
Spoznajte se
Nekateri ljudje delajo celo znanost iz priprave hrane, drugim pa odgovarjajo tudi razni hitri načini priprave hrane. Glavno pa je, da najdtete pravi način, ki je zdrav in ustreza vam. Spoznavanje samega sebe pa pomeni tudi, da morate znati načrtovati za prihodnost – če veste, da radi med delom jeste karkoli vam pride pod roke, potem držite hrano čim dlje stran od vaše mize, ali pa si s seboj prinesite zdravo malico. Majhne spremembe tako ne bodo izgledale kot velika žrtev oz. prikrajševanje, vendar pa se vam bo to dolgoročno obrestovalo.
200 kalorij manj na dan, pomeni 9kg manj na leto!
Dajte zelenjavi priložnost
Lahko je reči “jej več zelenjave“, vendar je to za ‘zelenjavofobe’ lahko nekaj zelo težkega. Vendar pa lahko že s pravilno pripravo zelenjave to spremenite. Velikokrat se ljudje, ko pripravljamo kosilo osredotočimo le na recepte, kako pripraviti meso. Recepte za zelenjavo pa velikokrat izpustimo, saj se nam ne zdijo tako pomembni. Zato je dobro, da uporabimo malo domišlije tudi pri pripravi zelenjave.
Jejte manj mesa
Glavna sestavina zdrave prehrane bi morale biti žitarice, oreščki in semena, zelenjava brez škroba ter sadje. Meso pa bi morali jesti le nekajkrat na teden in ne vsak dan, kot to dela večina ljudi. Večina nas misli, da večino energije dobimo iz mesa, vendar pa to ne drži. Ogromno energije dajejo telesu polnozrnata žita. Metuljnice – vključno fižol, soja, arašidi, in leča – nam nudijo pomembne vlaknine, ki so potrebne za normalno delovanje telesa. Zato lahko mirno spustimo meso iz našega vsakodnevnega urnika.
Ločujte maščobe
Maščobe imajo več kalorij na gram kot proteini, zato, če imate namen izgubiti nekaj kilogramov, se čim bolj izogibajte maščobi. Vendar pa ne vplivajo vse maščobe enako na telo. Poli nenasičene ter mono nenasičene maščobe so koristne. Najdemo jih v oreščkih, ribah ter rastlinskih oljih in so celo priporočljive, če imate bolezni srca.
Slabe maščobe pa najdemo v mlečnih proizvodih, govedini ter nekaterih oljih. Več kot jih zaužijete, večje možnosti imate, da zbolite za boleznimi srca in ožilja.
Bodite pozorni na porcije
Čeprav se trudite jesti pravilno, pa se velikokrat zgodi, da pojeste preveč. V restavracijah po navadi dobimo na krožniku več, kot pa je normalno za eno porcijo. Zato po navadi pojemo vse, kar imamo na krožniku, da ne bi česa metali stran, če smo že plačali za obed. Zato se je potrebno vprašati med obedovanjem, ali ste za res še lačni, ali pa jeste samo za to, da boste pospravili vse kar je na krožniku?
Kalorije raje pojejte
Pijače so danes nasičene s kalorijami. Vendar pa se tega pogosto ne zavedamo in tako zaužijemo še več kalorij, kot pa se nam zdi. Dejansko je vse kar potrebujete navadna voda.
Omejite nakupovanje že pripravljene hrane
Veliko prehrambenih strokovnjakov svetuje, da v trgovini kupujmo raje svežo hrano, kot pa da se poslužujemo že vnaprej pripravljene. Seveda je to včasih težko storiti. Vendar pa se morate zavedati, da vsaj 3/4 natrija, maščob ter sladkorja zaužijemo na tak način. Trik je v tem, da je potrebno, preden stvar vržemo v nakupovalni voziček, pregledati deklaracije proizvodov. Tam boste našli podatke o kalorijah, nasičenih maščobah ter natriju.
Natrij ter nasičene maščobe so navadene v gramih in miligramih in kot odstotek, koliko je priporočeno pojesti na dan. Če se vam zdijo številke visoke, potem poglejte še nekaj podobnih proizvodov, da boste dobili približno sliko, kaj je bolje kupiti. Prav tako pa poglejte, če proizvod vsebuje tudi magnezij, potasij, kalcij ter vitamine A, C in E, saj bi teh sestavin morali zaužiti več.
100% pomarančni sok. To verjetno piše na veliko proizvodih, ki ste jih v že kupili in ki bi naj vsebovali pomarančni sok. Zato si verjetno tudi večina misli, da pije pravi 100% pomarančni sok. Pa vendar … ali ga res?
Verjetno mnogih ne preslepi oznaka ‘sveži pomarančni sok’, saj se zavedamo, da pomaranče prihajajo iz različnih koncev sveta, zaradi različnih letnih časov. Zato tudi ni možno narediti soka iz svežih pomaranč, če so le-te potovale kdo ve koliko časa v kontejnerjih, da ne omenjamo roka uporabe in datuma proizvodnje soka.
Mnogi pa se verjetno tudi ne zavedajo nekaterih dejstev glede pomarančnega soka:
Kisik je mnogokrat vzet iz samega soka še preden tega pripeljejo do rezervoarjev, da se sok pri samem postopku ne bi pokvaril. Vendar pa s tem, ko vzamejo kisik iz pomaranč, vzamejo tudi samo bistvo pomaranč, njihov okus.
Zato, da bi nadomestili to izgubo, dodajo umetne dišave. Tako večje tovarne poskrbijo, da ima vsak karton s sokom enak okus, saj bi bilo drugače po naravnem postopku to zelo težko izvedljivo, kar ste verjetno tudi sami že kdaj opazili, ko ste jedli pomaranče – nampreč nimajo vse enakega okusa, še posebej, če jih kupite pri različnih trgovcih se to bolj izrazito pozna.
Na olju opražimo ingver, nato pa za nekaj sekund še vse začimbe v prahu. Dodamo jabolka in jih dušimo 15-20 minut oziroma dokler se ne zmehčajo, vendar še ostanejo v kosih. Po prvih nekaj minutah dušenja prilijemo 1/2 dcl vode in pokrijemo. Vsakih nekaj minut premešamo in preverimo, če je voda izparela – če je, prilijemo še 1/2 dcl vode. Na koncu dodamo sladkor in kuhamo še 2-3 minute. V Indiji se ta pikantna jed imenuje čatni in jo v nekaterih predelih postrežejo v zelo majhni količini skupaj z glavno jedjo, da pospeši prebavo. Drugod jo jedo skupaj z nekvašenimi kruhki kot posladek. Če se vam zdi jed preveč pekoča, lahko uporabite samo ingver in čili izpustite.
Sestavine (za 4 osebe):
1/2 kg jabolk narezanih na večje kose
3 žlice olja
2-3 žličke nastrganega ingverja
1 žlička zmletih koromačevih semen
1 žlička cimeta v prahu
1 žlička kurkume
1/2 – 1 žlička čilija (po okusu)
3-4 žlice sladkorja
Vso to govorjenje o prašičji gripi oz. H1N1 verjetno mnoge dela živčne. Vendar pa je vseeno dobro vedeti, kje ima največ bakterij svoje ‘pribežališče’, saj lahko tako preprečimo morebitne okužbe.
Armatura
Avtomobilska armatura ima kar desetkrat več bakterij, kot pa kljuka vašega avtomobila! Sončna svetloba in toplota sta idealna pogoja za razvoj bakterij.
Pisalna miza
Pisalna miza naj bi bila dom mnogim bakterijam – na mizi bi tako naj našli štiristo krat več bakterij kot pa na straniščni školjki. K temu pa veliko pripomoreta tudi telefon, miška ter tipkovnica.
Tipke na avtomatih ali na kakšen drugem javnem mestu
Virus gripe lahko ‘na odprtem’ preživi kar 72 ur. Zato si vsakič, ko se dotaknete stvari, za katero veste, da se jo je prav tako dotaknilo že ogromno ljudi pred vami, umijte roke.
Pomivalno korito
Gobice za pomivanje posode so polne ostankov, zaradi tega ter seveda ostalih razlogov spada kuhinja med najbolj umazane prostore v vašem domu.
Gumbi na bančnem avtomatu
Pričakovano je, da tukaj najdemo ogromno število bakterij, saj na bančnih avtomatih ogromno ljudi dviguje denar.
Kopalna kad
Res je, da vsak dan izperete bakterije in umazanijo s sebe, vendar pa pomislite kje vse to konča. Seveda velik del odplaknete po odtoku, bendar pa se veliko bakterij prime tudi na rob vaše kopalne kadi. Dokazano je, da živi poleg odtoka vač kot 120,000 bakterij na kvadratni centimeter.
Dobra novica pa je ta, da obstaja vsaj ena površina v vašem stanovanju, v kateri ne boste našli veliko bakterij. To je parket. Parket ni tako porozen, zato v njem tudi ne najdemo veliko vlage in prostora, kamor bi se bakterije naselile.
Danes se mnogi ljudje odločajo za vegetarijanstvo, toda med njimi je visoka stopnja tistih, ki se kasneje vrnejo k mesni prehrani. Zakaj?
Nekateri so trdno prepričani, da je življenje brez mesa bolj zdravo in moralno kot življenje z mesom, kar pa očitno ne drži za mnoge druge, ki svojo odločitev za vegetarijanstvo kasneje spremenijo. Če poznamo družbeno dinamiko in psihologijo človeka, ni težko odgovoriti zakaj.
Zakaj vegetarijanstvo?
Najprej se je seveda treba vprašati, zakaj ljudje sploh postanejo vegetarijanci.
Glavni razlogi so štirje:
ideologija, vera
zdravje
modna ali kaka druga muha
etičnost
Nekatere (zlasti vzhodnjaške) religije zahtevajo bolj ali manj strogo vzdržnost od mesa. Kdor sprejme ideologijo, sprejme tudi vegetarijanstvo. Če kasneje korenito spremeni svoja prepričanja, odločnost glede vegetarijanske prehrane pogosto zbledi ali izgine. Ponavadi so ideološki in etični vegetarijanci najbolj gorečni oziroma fanatični, nekatere skupine celo agresivno nastopajo proti mesni industriji. To je tudi eden glavnih razlogov, da je vegetarijanstvo marsikje nepriljubljeno. Ali ste bili kdaj ogorčeni nad zagretim zagovornikom presnojedstva, ki vas je poskušal prepričati, da se znebite kuhinjskih loncev? Že v redu, morda ima z zdravstvenega stališča do neke mere prav, vendar je s svojim pristopom agresivno posegel na področje vaših osebnih odločitev. Pravijo, da se zarečenega kruha največ poje in prav to velja za skrajno zagrizene mlade vegetarijance, ki pred celim svetom prisegajo, da nikoli ne bodo jedli mesa.
Verjetno sta modna muha in zdravje najbolj nevtralna razloga za vegetarijanstvo, vendar imata tudi manj teže. Če najstnica vidi, da je njen najljubši pevec vegetarijanec, se ji utegne zdeti zanimivo, da poskusi še sama. Najdejo se še mnoge druge kaprice, ki zlasti mlade popeljejo v vegetarijanstvo. Toda možnosti, da bodo pri tem vztrajali, niso ravno velike, če k temu ne dodajo etičnih ali ideoloških motivov. Ponavadi tudi tisti, ki se odrečejo mesu iz strogo zdravstvenih razlogov, niso dosledni. Ne zdi se jim hudo, če se kdaj pa kdaj malo »pregrešijo«.
Gotovo so najtrdnejši vegetarijanci ljudje, ki nosijo v sebi močan etični čut. Ne prenesejo niti pomisli na to, koliko trpljenja mora prestati žival, ko jo redijo in ubijejo. Poleg tega so jezni na mesno industrijo, ker trati naravne vire in strahovito onesnažuje okolje – statistike o tem so zaskrbljujoče. Z dejstvi podprti argumenti pa še podkrepijo njihovo mnenje.
Zakaj torej spet meso?
Predvsem zaradi navade, družbenega pritiska in nepraktičnosti. Tako je tudi z drugimi navadami, kot je npr. kajenje – kdor ga opusti, težko ostane nekadilec, če se še naprej druži s kadilci. Moral bi za nekaj časa zamenjati družbo, da ga kajenje več ne bi mikalo. Navajen je na kajenje, prijatelji pritiskajo nanj, pa še iskati mora nove načine za pomiritev. Kakor človek v bistvu ne potrebuje cigaret, mu tudi brez mesa nič ne manjka. Poskrbeti mora le, da njegova prehrana vsebuje vse ključne aminokisline in vitamine, česar ni tako težko urediti.
Tradicijo je težko prekiniti. Ljudje se pri vsem oklenemo ustaljenih norm in tudi hrana ni izjema. Vegetarijanci so bili v Sloveniji še do nedavnega črne ovce, ki komplicirajo, kjer ne bi bilo treba. Strah pred izstopanjem je eden od vzrokov za vračanje k mesu, nekateri pa so tudi bolj praktične narave. Če bi bila ponudba v restavracijah enako pestra za vegetarijance in mesojedce, bi imeli tudi praktične razloge, da ostanejo zvesti svoji odločitvi. Če bi starši pustili otrokom svobodo odločanja o načinu prehranjevanja in poskrbeli za njihovo polnovredno hrano, strahu pred slabokrvnostjo ne bi bilo. Če bi bile množice bolje poučene o dejstvih glede prehrane, ne bi pritiskale na vegetarijance, naj vnesejo meso na jedilnik. Navsezadnje pa ima vsakdo pravico v življenju poskusiti razne stvari, da se lažje odloči, kaj je primerno zanj. Če bi se ljudje odločili za vegetarijanstvo, ker jim vsestransko ustreza, ne pa zaradi religije, trenda ali muhe, bi bilo vračanje na mesno prehrano le slaba šala.
Kako lahko poučeni vegetarijanci pomagajo drugim vztrajati? Lahko jih natančno seznanijo z dejstvi o tem načinu prehranjevanja, ampak to še ni dovolj. Najbolj koristno je, če jih naučijo pripravljati pestre, okusne in ne predrage obroke. Če namreč jezik in želodec nista zadovoljna, nobena filozofija ne zaleže.
Lastniki mačk vemo, da se ne da čisto ukrotiti divje narave mačke. Te so po navadi trmaste in samosvoje.
Zato nas verjetno še toliko bolj podraži, če vidimo, da je mačka spet pustila kakšno neprijetno darilce, pa naj bo to miška, ptiček, žuželke, …
Pa ste morda že kdaj pomislili, da mačka s tem ne misli nič slabega? Mačke bi naj na takšne načine kazale, da nas imajo rade, ter da so dobri lovci. Pri tem pa ne bo pomagala polna skleda hrane, saj so mačke rojeni lovci in morajo nekako potešiti svoje potrebe.
Strokovnjaki na področju obnašanja mačk ugotavljajo, da nam mačke prinašajo darilca, da bi nas naučile. Mogoče so ugotovile, das mo mi postali slabi lovci, ali pa bi le rade naše odobravanje.
Vsekakor pa je bolje, da se čim prej sprijaznite z mačjo potrebo po lovu, pa čeprav se vam zdi še tako čudna. Raje nataknite mački ovratnico z zvončkom in tako preprečite vsaj nekaj uspešnih ulovov, saj se bo verjetno odstotek drastično zmanjšal. Ali pa mački kupite umetno miško na baterije, s katero se bo mačka lahko igrala.