Danes se mnogi ljudje odločajo za vegetarijanstvo, toda med njimi je visoka stopnja tistih, ki se kasneje vrnejo k mesni prehrani. Zakaj?
Nekateri so trdno prepričani, da je življenje brez mesa bolj zdravo in moralno kot življenje z mesom, kar pa očitno ne drži za mnoge druge, ki svojo odločitev za vegetarijanstvo kasneje spremenijo. Če poznamo družbeno dinamiko in psihologijo človeka, ni težko odgovoriti zakaj.
Zakaj vegetarijanstvo?
Najprej se je seveda treba vprašati, zakaj ljudje sploh postanejo vegetarijanci.
Glavni razlogi so štirje:
- ideologija, vera
- zdravje
- modna ali kaka druga muha
- etičnost
Nekatere (zlasti vzhodnjaške) religije zahtevajo bolj ali manj strogo vzdržnost od mesa. Kdor sprejme ideologijo, sprejme tudi vegetarijanstvo. Če kasneje korenito spremeni svoja prepričanja, odločnost glede vegetarijanske prehrane pogosto zbledi ali izgine. Ponavadi so ideološki in etični vegetarijanci najbolj gorečni oziroma fanatični, nekatere skupine celo agresivno nastopajo proti mesni industriji. To je tudi eden glavnih razlogov, da je vegetarijanstvo marsikje nepriljubljeno. Ali ste bili kdaj ogorčeni nad zagretim zagovornikom presnojedstva, ki vas je poskušal prepričati, da se znebite kuhinjskih loncev? Že v redu, morda ima z zdravstvenega stališča do neke mere prav, vendar je s svojim pristopom agresivno posegel na področje vaših osebnih odločitev. Pravijo, da se zarečenega kruha največ poje in prav to velja za skrajno zagrizene mlade vegetarijance, ki pred celim svetom prisegajo, da nikoli ne bodo jedli mesa.
Verjetno sta modna muha in zdravje najbolj nevtralna razloga za vegetarijanstvo, vendar imata tudi manj teže. Če najstnica vidi, da je njen najljubši pevec vegetarijanec, se ji utegne zdeti zanimivo, da poskusi še sama. Najdejo se še mnoge druge kaprice, ki zlasti mlade popeljejo v vegetarijanstvo. Toda možnosti, da bodo pri tem vztrajali, niso ravno velike, če k temu ne dodajo etičnih ali ideoloških motivov. Ponavadi tudi tisti, ki se odrečejo mesu iz strogo zdravstvenih razlogov, niso dosledni. Ne zdi se jim hudo, če se kdaj pa kdaj malo »pregrešijo«.
Gotovo so najtrdnejši vegetarijanci ljudje, ki nosijo v sebi močan etični čut. Ne prenesejo niti pomisli na to, koliko trpljenja mora prestati žival, ko jo redijo in ubijejo. Poleg tega so jezni na mesno industrijo, ker trati naravne vire in strahovito onesnažuje okolje – statistike o tem so zaskrbljujoče. Z dejstvi podprti argumenti pa še podkrepijo njihovo mnenje.
Zakaj torej spet meso?
Predvsem zaradi navade, družbenega pritiska in nepraktičnosti. Tako je tudi z drugimi navadami, kot je npr. kajenje – kdor ga opusti, težko ostane nekadilec, če se še naprej druži s kadilci. Moral bi za nekaj časa zamenjati družbo, da ga kajenje več ne bi mikalo. Navajen je na kajenje, prijatelji pritiskajo nanj, pa še iskati mora nove načine za pomiritev. Kakor človek v bistvu ne potrebuje cigaret, mu tudi brez mesa nič ne manjka. Poskrbeti mora le, da njegova prehrana vsebuje vse ključne aminokisline in vitamine, česar ni tako težko urediti.
Tradicijo je težko prekiniti. Ljudje se pri vsem oklenemo ustaljenih norm in tudi hrana ni izjema. Vegetarijanci so bili v Sloveniji še do nedavnega črne ovce, ki komplicirajo, kjer ne bi bilo treba. Strah pred izstopanjem je eden od vzrokov za vračanje k mesu, nekateri pa so tudi bolj praktične narave. Če bi bila ponudba v restavracijah enako pestra za vegetarijance in mesojedce, bi imeli tudi praktične razloge, da ostanejo zvesti svoji odločitvi. Če bi starši pustili otrokom svobodo odločanja o načinu prehranjevanja in poskrbeli za njihovo polnovredno hrano, strahu pred slabokrvnostjo ne bi bilo. Če bi bile množice bolje poučene o dejstvih glede prehrane, ne bi pritiskale na vegetarijance, naj vnesejo meso na jedilnik. Navsezadnje pa ima vsakdo pravico v življenju poskusiti razne stvari, da se lažje odloči, kaj je primerno zanj. Če bi se ljudje odločili za vegetarijanstvo, ker jim vsestransko ustreza, ne pa zaradi religije, trenda ali muhe, bi bilo vračanje na mesno prehrano le slaba šala.
Kako lahko poučeni vegetarijanci pomagajo drugim vztrajati? Lahko jih natančno seznanijo z dejstvi o tem načinu prehranjevanja, ampak to še ni dovolj. Najbolj koristno je, če jih naučijo pripravljati pestre, okusne in ne predrage obroke. Če namreč jezik in želodec nista zadovoljna, nobena filozofija ne zaleže.
Nara Petrović
