Začnite z načrtovanjem vašega lastnega naravnega vrta in hkrati privabite na vaš vrt koristne žuželke.
Posadite užitne rastline, pa čeprav jih nasadite le v lončke, saj se boste tako lažje povezali z naravo ter pridelali svežo in zdravo hrano. Poleg tega pa boste na vrt privabili tudi žuželke, ki so koristne za vaše rastline, zemljo in okolje.
Da bi lažje začeli, najprej premislite o koristni zamenjavi prostora; na primer zasadite sadno drevo ali pa drevo, ki bo nudilo senco. Sami veste kaj vam najbolj ustreza, tako da je najbolje, da se odločite po lastnem občutku.
Lahko pa ohranite bolj konvencionalen pristop in posadite zelenjavo ali zelišča. Pri izbiranju rastlin, ki bi jih radi posadili, pa pomnite da večina sadja in zelenjave raste najbolje, če imajo vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan. Prav tako pa razmišljajte ekološko in temu priredite tudi vaš vrt, tudi če je še tako majhen.
Avstralski znanstveniki so odkrili, da iztrebki kitov ne le da skrbijo za uspevanje življenja v oceanih, poleg tega pomagajo morju, da lažje absorbira ogljikov dioksid.
Ker je prehrana kitov sestavljena v večini iz majhnih organizmov, kot so npr. rakci, ki so polni železa, so iztrebki kitov odlično gnojilo za morske rastline, saj te rastejo hitreje.
Podvodne rastline lahko vsrkajo večje količine ogljikovega dioksida, ker pa kiti posredno poskrbijo za njihovo hitrejšo rast, pa te še toliko hitreje vsrkajo CO2 – pojav, za katerega se znanstveniki že dalj časa trudijo, da bi ga dosegli tudi v laboratorijih.
Dokaj zanimivo in pozitivno dejstvo pa je to, da znanstveniki ugotavljajo, da je le tretjina oceanov brez zadostne količine železa. Sedaj pa se poraja vprašanje, ali bodo to izkoristili v prid naravi, ali zopet za kakšno drugo stvar, ki bo dobra za človeka ne za naravo.
Včeraj se je z obiskom ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića se je zaključila dvodnevna Eko konferenca, ki so jo organizirali ARSO, društvo Planet Zemlja, pisarna EU parlamenta in EPR. Po ministrovih besedah predstavljala pomembno izmenjavo izkušenj, idej in napotkov za prihodnost ter je bila po ministrovi oceni dragocen prispevek k ozaveščanju javnosti.
Predavanja dr.Lučke Kajfež Bogataj, dr. Vlada Dimovskega in Marca Gasparinettija iz generalnega direktorata Evropske komisije za okolje pa so bila le vrh številnih tehtnih predstavitev v okviru treh tematskih sklopov.
Drugi dan je otvorila prof. dr.Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in nobelova nagrajenka, ki je v svojem predavanju izpostavila predvsem vrednost netržne ekonomije. To je dandanes že mogoče določiti tudi že v denarni enoti, kar je po mnenju dr. Kajfež Bogatajeve eden izmed vzvodov, ki bi lahko svetovno ekonomijo prepričali, da je okolju prijazno ravnanje ne le nujno, temveč tudi koristno. Vprašanje o tem, zakaj se to ne počne, pa ostaja odprto.
Tekom dneva so se nato zvrstili trije paneli, na katerih se je kar 17 govorcev okoljskih tem lotilo izrazito praktično: Energetsko varčna gradnja, EU in Slovenija ter Odpadki. Udeleženci so lahko prisluhnili tudi predavanju dr. Vlada Dimovskega, ki je predstavil načine avtentičnega vodenja, ki so pri okoljskih projektih še kako pomembni, a ubenem ugotovil, da je človeški ego šel predaleč.
Eko konference se je udeležil tudi Marco Gasparinetti iz generalnega direktorata Evropske komisije za okolje, ki je Slovenijo okrcal, ker še nismo poročali v okviru evropske vodne direktive. Za konec konference pa se je dr. Silvo Žlebir, generalni direktor ARSO, dotaknil še aktualne teme vulkanskega izbruha na Islandiji in v svojem predavanju skupaj s sodelavcema predstavil rezultate analize vulkanskega prahu in njegov vpliv.
Strokovna vodja konference in častna članica društva Planet Zemlja mag. Tanja Cegnar je v povzetku dvodnevnega dogajanja predstavila glavne dileme vseh razprav, kjer je kot pomembna izstopala predvsem dilema o tem, ali je gospodarska rast še koristna, ali je človeštvo že skrenilo s poti, vsi udeleženci pa so se strinjali, da je potrebno uvesti spremembe in izobraziti prebivalstvo, začenši pri najmlajših, kakor to počnejo slovenske Eko šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove.
V Sloveniji so področja, ki zadevajo okolje, zakonsko dobro regulirana, vendar izvedba nemalokrat ni ustrezna, zato so vsi govorci pohvalili prizadevanja organizatorjev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki jo je Nara Petrovič eden od pobudnikov akcije predstavil v okviru panela Odpadki. Prihodnost je v železniškem prometu, energetsko varčni gradnji, v razvijanju modernih tehnologij, gospodarnem ravnanju z naravnimi viri in omejevanju količine in predelavi odpadkov, saj kot je dejala dr. Kajfež Bogatajeva, Zemlja ni brezplačna samopostrežna trgovina.
Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, je dejal, da smo v preteklih dneh videli česa je zmožna civilna družba v sodelovanju s profesionalnimi organizacijami, če deluje vključujoče in na podlagi pozitivnih vrednot, saj so si udeleženci Eko konference medsebojno izmenjali izkušnje, ideje in napotke za prihodnost.
Vseslovenska kampanja »Energija si, bodi učinkovit« se nadaljuje z akcijo MODRA STOPINJA, ki spodbuja k energetsko učinkovitemu ogrevanju in hlajenju ter rabi obnovljive Modre energije.
Akcija Modra stopinja je osemnajsta po vrsti v nizu akcij, ki so jih skupaj s člani Mreže poslovno-družbene koristnosti izvedli v agenciji Informa Echo. Namen izvedenih akcij je osveščanje končnih porabnikov o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije (URE in OVE) ter povezovanje poslovnih iniciativ, ki omogočajo uvajanje URE in OVE. Akcija Modra stopinja se prične 22. aprila na svetovni dan Zemlje.
Posebnost akcije Modra stopinja glede na predhodne je v tem, da pod skupnim sporočilom Modra stopinja ugodja povezuje več akcij, ki jih bodo omogočili različni investitorji. Univerzalno sporočilo celotne akcije, ki je na izviren način podano v sliki in besedi nam sporoča, da je ustrezna temperatura ključnega pomena za obstoj življenja na Zemlji in za bivalno ugodje v naših domovih ter poslovnih prostorih. HSE je v svojem delu akcije sporočilo nadgradil tako, da nas poziva k Modremu ravnanju s tem, da uporabljamo obnovljivo Modro električno energijo, pridobljeno iz slovenskih rek. Slovenija ima namreč izjemno bogat vodni potencial, ki je idealen vir obnovljive energije.
Oglasi akcije Modra stopinja posredujejo uporabne nasvete, kako učinkovito ogrevati in hladiti svoj dom. Širši nabor nasvetov za učinkovito ravnanje pa si lahko preberete na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si pod rubriko DOBERnaSVET. Bistvo energetsko učinkovitega ravnanja z energijo je v tem, da za želeno bivalno ugodje zaradi potratnega ravnanja ne potrošimo več energije, kot je dejansko potrebujemo. S tem zmanjšujemo škodljive vplive na okolje obenem pa zmanjšujemo stroške za energijo.
V lanskem letu so člani Mreže poslovno-družbene koristnosti Sinergija, ki jih je preko 40, preko skupnih akcij spodbudili 40% individualnih porabnikov v Sloveniji k razmišljanju o ukrepih učinkovite rabe energije, 37% pa jih je dejansko začelo izvajati vsaj en ukrep. Ključ uspeha pri uvajanju URE je v usklajevanju podjetniških, individualnih in družbenih interesov. Trenutno potekajo usklajevanja z aktivnejšimi člani mreže Sinergija (Mercator, Petrol, Eko sklad, Te-tol) ter drugimi podjetji (proizvajalci in trgovci toplotnih črpalk, klima naprav in solarnih celic), da bi po zaključku prve faze prevzeli pobudo in svoja prizadevanja v smeri URE in OVE nadaljevali v duhu akcije Modra stopinja. S tem se bo povečal učinek osveščanja, udeleženci v akciji pa bodo z manjšimi stroški povečali učinke svojih promocijskih aktivnosti, ki so povezane z uvajanjem URE in OVE.
Nobene rastline na vidiku, tla puščave že mesece niso videle dežne kaplje, kaj storiti? Zakaj se ne bi ozrli malce okoli sebe in se osredotočili na nevidno stvar?
V zraku lahko vedno najdemo sledi vode, sedaj pa so raziskovalci našli način, kako ustvariti pitno vodo iz vlage v zraku, sistem pa temelji na obnovljivi energiji, kar pomeni, da je stvar še toliko boljša.
Za puščavo Negev v Izraelu je bilo ugotovljeno, da je letna povprečna vlažnost zraka 64 %, kar pomeni da je v vsakem kubičnem metru 11.5 mililitrov vode.
Na podlagi takšnih podatkov se je zbrala skupina znanstvenikov, ki so odkrili način kako spremeniti vlago v zraku v pitno vodo. Proces, ki so ga odkrili je osnovan na obnovljivi energiji, kot so na primer sončni kolektorji in fotovoltaične celice, ki omogočajo tej metodi, da je povsem neodvisna pri porabi energije. Zato bo lahko takšna vrsta pridobivanja vode uspevala v regijah, ki nimajo nikakršne električne infrastrukture.
Postopek pa je naslednji: higroskopska slanica – solna raztopina, ki absorbira vlago – steče po enoti v obliki stolpca, pri tem pa absorbira vlago iz zraka. Nato jo posrka v vakuumsko zaprt zbiralnik, ki se nahaja nekaj metrov od tal. Energija iz zbiralnikov sončne energije pa segreje slanico, katera se razredči z absorbirano vodo.
Zaradi vakuuma je vrelna stopnja tekočine nižja kot normalen atmosferski tlak (takšen pojav je pogost v gorah, saj je tam tlak nižji kot pa v dolini). Neslana kondenzirana voda, ki je izparela nato steče po ceveh naprej v sistem, gravitacija tega vodnega stolpca pa nenehno proizvaja vakuum. Na novo skoncentrirana slanica pa nato zopet steče po stolpcu in na novo absorbira vlago.
Kajenje cannabisa ima globoke korenine v zgodovini. Marihuana je že več desetletij ilegalna v mnogih državah, saj kajenje le-te vpliva na duševno stabilnost, poleg tega pa tudi oslabi motorične funkcije telesa. Dolgoročno kajenje marihuane pa je vsekakor lahko nevarno, saj tako kot tudi kajenje tobaka, škoduje pljučom.
Kratkoročni učinki marihuane
Spremembe percepcije in razpoloženja se bodo po kajenju marihuane spremenila že v desetih minutah. Prav tako lahko kajenje omenjene rastline povzroči efekt evforije, sproščenosti in občutka odtujenosti.
Marihuana pa vpliva tudi na kratkoročni spomin, poveča se vizualno zaznavanje, spremeni pa se zaznavanja časa in koordinacija. Pri nekaterih pa povzroči marihuana tudi občutek tesnobe, panike in depresije.
Kratkoročno gledano lahko kajenje te rastline oslabi občutek bolečine, kar je v nekaterih državah sprožilo zanimanje za zdravilne učinke te rastline.
Dolgotrajni učinki marihuane
Za razliko od ostalih rekreacijskih drog, kot na primer alkohol, ima relativno dolgo razpolovno (a relatively long half-life in the body) dobo v telesu, saj so cannabinoidi topne maščobe, katere shranjujejo maščobne celice. THC ali delta 9-tetrahidrocannabinol je najbolj aktiven cannabinoid v marihuani, katerega se lahko zazna v krvi po 3 do 10 dneh.
Dolgoročne posledice
Kakšen vpliv ima uživanje marihuane na mentalno stanje človeka, je še za enkrat neraziskano, saj nobena raziskava do sedaj ni dokazala negativnih posledic. Vendar pa trdijo nekateri znanstveniki, da obstaja razlika med tistimi, ki že dalj časa uživajo marihuano in tistimi, ki jo le kratek čas, saj bi naj na nek način vplivala na besedni zaklad in spomin. Vendar pa so to le domneve.
Po drugi strani pa so fizični učinki uživanja marihuane bolj očitni. Tako kot pri kajenju tobaka, kajenje marihuane škoduje pljučom in dihalom, saj s kajenjem vdihavamo razne kemikalije in kancerogene snovi. Redno kajenje marihuane ima zato lahko dolgotrajne posledice dihal.
Čeprav vroča voda in milo uničita vse bakterije in nevarne mikrobe, pa so vseeno prozivajalci našli način, kako nas prepričati, da potrebujemo antibakterijska čistila, s katerimi bi naj uničili več, če ne vse mikrobe, ki so ostali.
Problem je v tem, da z antibakterijskimi čistili odplaknemo že mrtve bakterije, namesto da bi odplaknili žive. Še večji problem pa predstavlja dejstvo, da triklosan (kemikalija, ki jo najdemo v teh čistilih) še dolgo po tem, ko smo ga sprali s krožnikov ubija organizme, saj se odplake na koncu iztečejo v morje, kjer pa to predstavlja velik problem.
Triklosan danes najdemo tudi že v milu za roke, detergentih, raznih gobah in krpah, oblačilih ter ogromno ostalih hišnih proizvodih.
Zato se danes srečujemo z problemom vedno bolj odpornih bakterij, saj so zaradi vedno močnejših čistil te postale odporne nanje, mi in naravo pa se vedno bolj zastrupljamo zaradi tega.
Žabam zaradi klimatskih sprememb morda grozijo težki časi, saj se ne morejo tako hitro prilagoditi na spremembe temperature.
Znanstveniki, ki so zadnje desetletje zbirali podatke paglavcev iz 50,000 območij, kaže na to, da dvoživke ležejo svoja jajca prej, zaradi višjih temperatur.
Žabe se bodo tako morale preseliti višje proti severu, saj se drugače ne bodo znale spopasti z urbanim okoljem in višjimi temperaturami. To pomeni, da bo vsako leto umrlo na milijone žab pod kolesi avtomobilov, prav tako pa jim bo zaradi izsušitev mokrišč in vse več urbanih področij zmanjkovalo prostora za bivanje, zaradi česar jih bo umrlo še več.
Podatki tako kažejo, da bi se morali paglavci v prihodnjih desetletjih izleči 30 dni prej, vendar pa njihova prilagodljivost za enkrat tega še ne zmore, saj se lahko paglavci izležejo le maksimalno 7 dni predčasno, da lahko preživijo.
Seveda pa to ne pomeni le problema z žabami, ampak tudi z insekti, s katerimi se žabe prehranjujejo, saj bo število teh v prihodosti posledično naraslo, ali pa ravno obratno, če se žabe prilagodijo na nove razmere, lahko se lahko zmanjša število žuželk zaradi prevelike populacije žab na določenih področjih.
Vse kaže, da karkoli naredimo, se nekje zopet podre nek drug sistem, in nas narava kar naprej opozarja, nej ne posegamo toliko vanjo, vendar nas očitno to ne izuči veliko.
Ptičja hišica je odličen način, kako privabiti ptice na vaš vrt in jim zagotoviti varno zavetje za gnezdenje. Izdelava ptičje hišice je preprost in zabaven projekt, ki ga lahko opravite sami ali s svojo družino.
Ptičja hišica je odlična tudi za tiste, ki iživate v družbi ptic, lahko tudi pomagate pri njihovem gnezdenju. Zgradite jim ptičjo hišico na svojem vrtu, one pa bodo varovale vaš vrt pred nezaželenimi gosti.
Zakaj narediti ptičjo hišico?
Ptičje hišice niso le estetski dodatek vašemu vrtu, ampak imajo tudi številne koristi:
Zagotavljanje zavetja: Ptičja hišica nudi varno mesto za gnezdenje, zaščiteno pred plenilci in vremenskimi vplivi.
Nadzor škodljivcev: Ptice pomagajo nadzorovati populacijo škodljivcev, kot so insekti in polži.
Izobraževalna vrednost: Opazovanje ptic in njihovih gnezdečih navad je lahko poučno in zabavno za otroke in odrasle.
Ptičja hišica naj bo narejena iz kakovostnih materialov
Dobra ptičja hišica mora biti vodoodporna, vzdržljiva in dobro pritrjena na podlago ali drevo, prav tako pa mora imeti lahek dostop v notranjost, da jo lahko pozimi očistite. Prav tako je lahko poleg vsega tudi lep okras za vaš vrt. Les je najboljši materijal za ptičjo hišico, kovine razen kakšnega aluminija za streho niso priporočljive, saj se lahko poleti na soncu izredno segrejejo. Uporabite lahko tudi kos debla, v katerega zvrtate dovolj veliko luknjo.
Les je vsekakor odličen material za gradnjo ptičje hišice, saj se kovina ali aluminij pri žgočem soncu preveč segrejeta. Streha naj bi imela vsaj tri centimetre roba, da bi ob dežju ostal vhod v hiško suh. Morda bo nekaj kapljic vendarle pristalo v notranjosti, zato za vsak primer na dno hiške zvrtate par drobnih lukenj. Poskrbite za prezračevanje, še posebej ko se temperature zvišajo, vhod pa naj bo prilagojen velikosti ptic, ki vas bodo obiskale.
Navodila za izdelavo enostavne ptičje hišice
Izdelava ptičje hišice je preprost in zabaven projekt, ki vam omogoča, da privabite ptice na svoj vrt in jim zagotovite varno zavetje za gnezdenje. S pravilnim načrtovanjem, izbiro materialov in namestitvijo bo ptičja hišica pticam nudila udobno bivališče.
Preden začnete izdelovati ptičjo hišico, boste potrebovali nekaj osnovnih materialov:
Lesene deske (nestrupene vrste lesa, kot sta bor ali macesen)
Žeblji ali vijaki
Kladivo ali izvijač
Merilni trak
Žaga
Vrtalnik in svedri različnih velikosti
Brusni papir
Vodoodporna barva ali premaz (neobvezno)
Koraki za izdelavo ptičje hišice
1. Načrtovanje ptičje hišice
Preden začnete, je pomembno načrtovati velikost in obliko ptičje hišice. Upoštevajte vrsto ptic, ki jih želite privabiti, saj različne vrste ptic potrebujejo različne velikosti hišic. Tipična ptičja hišica za majhne ptice, kot so sinice ali vrabci, ima naslednje dimenzije:
Višina: 20-30 cm
Širina: 12-15 cm
Globina: 12-15 cm
Premer vhodne odprtine: 3-5 cm (odvisno od vrste ptic)
2. Rezanje lesa
Uporabite merilni trak in svinčnik, da narišete obrise kosov, ki jih boste izrezali iz lesenih desk. Potrebovali boste naslednje dele:
Sprednja in zadnja plošča
Dve stranski plošči
Dno
Streha (strešna plošča je lahko enodelna ali dvodelna z naklonom)
Z žago previdno izrežite označene dele.
3. Vrtanje vhodne odprtine
Na sprednji plošči označite mesto vhodne odprtine. S svedrom ustrezne velikosti previdno izvrtajte vhodno odprtino. Robove vhodne odprtine zgladite z brusnim papirjem, da preprečite poškodbe ptic.
4. Sestavljanje ptičje hišice
Postavite stranske plošče med sprednjo in zadnjo ploščo ter jih pritrdite z žeblji ali vijaki. Nato pritrdite dno ptičje hišice. Poskrbite, da so vse plošče tesno povezane in da ni ostrih robov ali izbočenih žebljev.
5. Pritrditev strehe
Pritrdite streho ptičje hišice. Če uporabljate dvodelno streho, naj bo naklonjena, da omogoča odtekanje vode. Streho pritrdite z žeblji ali vijaki, pri čemer poskrbite, da je vodoodporna.
6. Premaz in dekoracija (neobvezno)
Ptičjo hišico lahko premažete z vodoodporno barvo ali premazom, da jo zaščitite pred vremenskimi vplivi. Izogibajte se uporabi strupenih barv in premazov, ki bi lahko škodovali pticam. Hišico lahko tudi dekorirate, vendar poskrbite, da dekoracija ne bo privabljala plenilcev.
Kam postaviti ptičjo hišico?
Postavite jo tja, kjer plenilci ptic ne bodo mogli doseči, prav tako je zaželeno, da najdete zanjo prostor, odmaknjen od direktnega sonca. Če želite imeti v bližini več ptičjih hišk, potem med njimi ohranite določeno razdaljo, saj se tudi ptičke borijo za svoj teritorij, ki so ga pripravljene tudi braniti. Zaradi nenehnih spopadov se zna zgoditi, da bodo ptičke izgubile veselje in si raje izbrale mirnejši kraj za iskanje hrane.
Streha naj bo vsaj nekaj centimetrov daljša od ptičje hišice, da vanjo ne pride voda. Nekaj vode seveda še vedno lahko pride v hišico, zato mora imeti spodaj kakšno luknjico ali špranjo, skozi katero lahko odteče. Prav tako bo to pripomoglo k večji zračnosti ptičje hišice. Vrata naj bodo nekje na vrhnji polovici hišice, notranje stene pa grobe ali malce narezane, da imajo mladiči lažjo pot iz hišice.
Ptičja hišica naj bo postavljena na mestih, kamor nimajo dostopa naravni sovražniki, zavarovana naj bo tudi pred neposrednim vetrom in sončno svetlobo. Če boste postavili več ptičjih hišic, naj ne bodo ena zraven druge, saj nekatere ptice branijo svoje območje in na koncu bodo ostale prazne.
Kakšno hrano za ptice nastavimo v hišico?
Ptičja hišica sicer ni namenjena za hranjenje ptic, temveč za gnezdenje. Za hranjenje pa lahko nekje blizu postavimo tudi ptičjo hranilnico. Uporabimo semena buč, sončnic, orehe ali lešnike, bukov žir, drobtine keksov in kruha, nekatere ptice imajo rade tudi sadje. Če zunaj temperature niso pod ničlo, pa jim privoščite tudi vodo. Kadar jih opazujete, bodite diskretni, da jih ne preplašite.
Ptički ne pojejo zaman spomladi, ko se otopli. Ta mala bitja namreč resnično prepevajo takrat, ko so srečna in vesela, zato ni prav nič presenetljivo, da pozimi le sem ter tja malce začivkajo. Najverjetneje od mraza. Ker so ljubka bitja precej odvisna od naše pomoči, jim je ne smemo odreči, pač pa moramo poskrbeti, da jim pomagamo, kolikor le lahko in jim olajšamo trpljenje v zmrzljivih temperaturah, ko njihovo skromno perje vsekakor ne more biti dovolj.
Ne smemo pozabiti, da imajo tudi ptice rade suho in mirno okolje, zato se moramo potruditi, da najdemo prostor, kjer bo ptičja hišica varna bred neposrednimi vremenskimi vplivi. Učinkovitost hišic je pojočim bitjem še najbolj pomembna, z njihovim videzom pa se navadno najraje pozabavamo ljudje.
Oglejte si tudi video izdelave:
Veselje ptic
Čeprav imamo krmilnico oziroma hišico lahko na vrtu vse leto, pa ni presenetljivo, ko v njej pozimi včasih ugledamo kako vrsto, ki je drugače na vrtu ne bi opazili. Če mraz ne pritiska, potem je v krmilnici bolj malo ptic, ko pa temperature padejo, se pri hišicah razvije pravi živžav, ki pa je seveda odvisen od vrste hrane, ki jo pripravimo, in od lege hišice.
Živalce so kot ljudje. Pozimi, ko je hladneje, potrebujejo več hrane za uravnavanje telesne temperature, zato poleg tega, da upoštevate raznovrstnost hrane (ki pritegne raznovrstne ptice), ne pozabite na hranjenje že takoj, ko se noči shladijo. Takrat jim nastavite manjšo količino hrane, da se privadijo na hranjenje, potem pa količino povečujte. Ne le, da bo več ptic, pač pa v mrzlem vremenu veliko hitreje porabijo energijo in potrebujejo novo hrano.
Lokacija in okolje
Pozimi ptice hiške rade uporabijo tudi za zavetje, saj je v njih bolj suho in toplo kot na drevesu. Če imate srečo, lahko sem ter tja opazite kakšno ptičjo hišico oziroma bolj pogosteje prtičjo hranilnico, ki je ponoči natrpana s ptički, ki se stiskajo skupaj, da dobijo več toplote.
Lokacija pa je nadvse pomembna zato, ker lahko na pravem mestu pritegne več ptic. Ne le ker je v zavetju pred snegom in vetrom, pač pa zato, ker imajo ptice rade razgled. Plašna bitja tako najraje čepijo nekje v bližini kakega grma ali drevesa, vendar morate paziti, da jih ne postavite na dosegu kakšne plenilske mačke. Če jo boste postavili na kol, naj bo vsaj meter in pol ali dva dvignjena od tal.
Nekateri na vrtu nimajo dreves in zato se včasih obnese celo kakšna veja ali pa božično drevo, ki je opravilo svoje delo v stanovanju. Če pa si želite malih prijateljic kljub temu, da ne živite v hiši, lahko hišico postavite na okensko polico ali na balkon, vendar bodite dovolj previdni, da jo varno pritrdite, da ne bo s pticami vred zgrmela na tla in morda celo koga poškodovala.
Hrana
Najprimernejša zimska hrana za ptice so semena, med katerimi so najbolj priljubljena (in učinkovita za privabljanje ptic) sončnična, konopljina, lanena semena, bučne pečke, kaša, ajda, pšenica, proso … Na hišice obesite krmilne košarice in vanje položite še druge ostanke, kot so delčki sira, morda kakšne kosmiče, jedrca lešnikov in orehov ter podobno. Jabolk se še najbolj razveselijo kosi. Priljubljene so tudi lojne pogače, ki jih nekateri obesijo v bližino hišice, drugi pa kar k oknu.
Pametno je, da si zalogo semen in druge hrane naredite že v jeseni, ko imajo semenarne in vrtni centri navadno tudi kakšne akcije in popuste, ko skušajo napraviti prostor za zimske stvari. Če semena primerno shranite, so uporabna mesece, še posebej mešana in sončnična semena. Hranite jih v hladnih, suhih prostorih, kjer jih žuželke in miši ne morejo napasti. Priporočamo shranjevalni zaboj ali škatlo, ki jo boste brez težav odprli tudi z rokavicami. Tako bo imela ptičja hišica tudi pozimi svoj namen.
Leto 2010 označuje štirideseto obletnico dneva Zemlje – dan, ki je pomagal zanetiti modernejši in bistrejši pogled na okoljske probleme.
Ta praznik našega planeta izvira iz leta 1970, ko je senator Wisconsina Gaylord Nelson predlagal, 22. april za dan Zemlje.
Ste vedeli, da sta prvotno obstajala dva Dneva Zemlje? Prvi svetovni Dan Zemlje smo praznovali 21 marca, kar so potrdili Združeni Narodi, vendar pa je Amerika le-tega potem premaknila na 22 april.
Prav tako je zanimivo, da zelena barva, ki simbolizira okoljevarstveno gibanje, v resnici ni tako ‘zelena’ in ekološka. Sintetična zelena barvila, barve in pigment so narejeni iz strupenega koktejla toksinov, kar je na nek način ironično, das mo si izbrali ravno to barvo.
V naslednjem videu pa si lahko v petih minutah ogledate štiridesetletno zgodovino Dneva Zemlje.
Posadite užitne rastline, pa čeprav jih nasadite le v lončke, saj se boste tako lažje povezali z naravo ter pridelali svežo in zdravo hrano. Poleg tega pa boste na vrt privabili tudi žuželke, ki so koristne za vaše rastline, zemljo in okolje.
V zraku lahko vedno najdemo sledi 
Kratkoročni učinki marihuane
Problem je v tem, da z antibakterijskimi čistili odplaknemo že mrtve 
Ta praznik našega planeta izvira iz leta 1970, ko je senator Wisconsina Gaylord Nelson predlagal, 22. april za dan Zemlje.