Društvo Ekologi brez meja je danes napovedalo projekt Očistimo Slovenijo 2012, ki se tokrat povezuje v pobudo Očistimo svet 2012 in predstavlja največji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva. Projekt Očistimo svet 2012 bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij držav, ki se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra 2012. V okviru projekta poteka do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč, ki bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh na svetovni ravni. Čistilna akcija bo v Sloveniji potekala v soboto, 24. marca 2012, vanjo pa želijo organizatorji projekta povezati 250.000 prostovoljcev, ki bodo čistili odpadke na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Organizatorji pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije na vsakega prebivalca Slovenije zbrali približno eno 120-litrsko vrečo odpadkov. K sodelovanju v projektu so vabljeni vsi prebivalci Slovenije še pred dnevom čiščenja, saj je ekipa v sodelovanju s partnerji pripravila širok nabor ozaveščevalnih, zabavnih, interaktivnih, informativnih in tudi nagradnih aktivnosti.
Projekt Očistimo Slovenijo 2012 je zasnovan dvotirno. Prvi del projekta predstavlja čiščenje divjih odlagališč, drugi del projekta pa se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev in sprehajalnih poti ter na čiščenje pohodniških poti – te bodo prav tako očiščene v okviru čistilne akcije 24. marca letos. Celoten projekt je prostovoljski in bo po mnenju organizatorjev vplival tudi na krepitev prostovoljstva pri nas ter kohezijo med organizacijami, ki delujejo na tem področju.
Ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo 2012 in predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos je na novinarski konferenci poudarila zaupanje organizatorjev, da je Slovenija ponovno sposobna doseči energijo iz leta 2010: »Ideja za ta projekt je zrasla iz državljanske pobude Let’s Do It!, ki je 3. maja 2008 v Estoniji povezala 50.000 prostovoljcev, da so v samo 5 urah na območju celotne države očistili iz narave 10.000 ton odpadkov. Filozofija gibanja temelji na preprostem dejstvu, da prav vsak lahko nekaj naredi za boljši svet. Če povabi zraven še vse, ki jih pozna, je učinek toliko večji. Projekt je do zdaj ponovilo že 16 držav. V čistilnih akcijah je skupno sodelovalo že več 2,4 milijona prostovoljcev, udeležba pa je v posameznih državah predstavljala od 1 – 14 % prebivalstva. Slovenija je bila izmed vseh držav po udeležbi daleč najboljša, saj nas je sodelovalo 270.00, kar je okoli 13,5 % prebivalcev.«
Cilj globalne akcije je od marca do septembra povezati 300 milijonov prostovoljcev v vsaj 100 državah sveta, ki bodo očistili na milijone ton smeti in pomagali ustvariti svetovni register divjih odlagališč. Trenutno priprave potekajo v 83 državah sveta, med drugim tudi v večini balkanskih držav.
V vseslovenski okoljski akciji so cilji organizatorjev v enem dnevu povezati več kot 10 % prebivalcev Slovenije, 1000 organizacij ter posodobiti register divjih odlagališč, predvsem pa želijo organizatorji, da bi projekt prispeval k večji ozaveščenosti pri ravnanju z odpadki. »Želimo, da ima projekt trajen učinek in da doseže prav vsakogar. Letos smo zato projekt gradili s poudarkom na ozaveščanju – pred samo akcijo pripravljamo 30 ozaveščevalnih dogodkov po vsej Slovenij, več natečajev, Slovenija bo postavljena tudi pred 14-dnevne ekoizzive, pripravljamo zanimivo nagradno igro, modno revijo, iskali bomo talentirane ekokomike. Organiziramo tudi dva strokovna dogodka, s 56 izobraževalnimi ustanovami pa že pripravljamo otroke in mladino, da do marca postanejo Ekoglavce,« je povedala Polonca Štritof, vodja komuniciranja pri projektu Očistimo Slovenijo 2012.
Janez Matos, vodja skupine za popis Očistimo Slovenijo 2012, je poudaril: »Med vzroki za veliko število divjih odlagališč je treba posebej poudariti nekaznovanje nelegalnega odlaganja. Inšpekcijski nadzor je zaenkrat še pomanjkljiv, zato se storilcev ne odkrije, če pa se jih, se velik delež kazni sploh ne izterja. Projekt je idealna priložnost, da vsak od nas prijavi divja odlagališča, ki jih pozna in tako pripomore k pospeševanju reševanja te problematike. Register je namreč idealna osnova za ažurno in ekspeditivno delo inšpektorjev.” Prijava odlagališč je anonimna in poteka na spletni strani www.ocistimo.si, kjer si lahko vsak naloži tudi aplikacijo za prijavo divjih odlagališč preko mobilnega telefona. “Vsako prijavljeno odlagališče bo prišlo v poštev za čiščenje v akciji Očistimo Slovenijo 2012,” je še dodal Matos.
Urša Zgojznik, vodja lokalne organizacije Očistimo Slovenijo 2012, je povedala, da se organizacija projekta že odvija v več kot 100 občinah, kjerje odziv povečini pozitiven. »Veseli nas, da po akciji leta 2010 delovanje aktivistov ni zamrlo. Ugotavljamo, da je več občin po akciji leta 2010 sprejelo dodatne ukrepe na področju okoljevarstva in da se je stanje na področju divjega odlaganja ter ravnanja z odpadki vsaj delno spremenilo. Tudi ljudje postajamo bolj pozorni na divja odlagališča. Več kot polovica letošnjih občinskih koordinatorjev je pri projektu sodelovala že prvič. V primerjavi s pripravami na akcijo leta 2010, ko smo v januarju organizacijo na lokalni ravni šele zagnali, tokrat priprave potekajo bolj gladko saj občine in prostovoljci vedo, za kaj gre in kaj to zanje pomeni,« je izpostavila Urša Zgojznik.
Čeprav vsi organizatorji projekta delujejo prostovoljno, izvedba tako velikega in obsežnega projekta predstavlja krepek finančni zalogaj. »Na podlagi lanskoletnih izkušenj in letošnjih nadgradenj ocenjujemo vrednost projekta 24.7 mio evrov, od tega bomo potrebovali okoli 200.000 EUR v denarju, 1 mio evrov v materialu in storitvah, 1.5 mio evrov sta vredna odvoz in vrečke, delo prostovoljcev pa je ovrednoteno na 22 mio evrov. Pridobljeni denar bomo porabili za delno kritje stroškov telefona in goriva prostovoljcem. Veseli nas, da je pomembnost naših prizadevanj prepoznala prav Zavarovalnica Tilia, ki je k projektu pristopila kot generalni pokrovitelj. Je eno tistih podjetij, ki si z vedno novimi rešitvami poslovanja in zelenimi ukrepi znotraj organizacije res iskreno prizadeva za čim bolj trajnostno delovanje,« je povedala ena od letos treh vodij projekta Petra Matos.
Jaka Kranjc, vodja projekta Očistimo Slovenijo 2012, je izpostavil: »Prijave na akcijo so zopet zaželene in bodo možne preko spletne strani www.ocistimo.si. Tam bodo na voljo tudi vse ostale informacije o projektu kot so dogodki, novice in napotki. Za dodatne informacije ter za prijavo divjih odlagališč lahko ljudje pokličejo na info številko 080 2262.«
K projektu je kot častni pokrovitelj pristopil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter 18 ambasadorjev projekta, prepoznavnih osebnosti v slovenskem prostoru, ki se bodo prostovoljno vključili v posamezne aktivnosti projekta in ga tako še bolj popestrili.
Novinarsko konferenco je zaključil ambasador projekta Vlado Kreslin, ki je s šolskmi pevskmi zborom OŠ Bežigrad in mešanim pevskim zborom Soča zapel uradno himno projekta Okna na stežaj, za katero je prispeval tudi besedilo in glasbo.
Hladni kompostni kup
Ne le da je pred nedavnim pomagal tigrom, ampak pa se zdaj postavlja tudi za vse tiste divje živali, ki so prisiljene živeti nenaravno življenje ujetnic v cirkusu. Glasno je namreč podprl predlog, da v Angliji prepovejo cirkuse z divjimi živalmi. “Srce se mi lomi, ko jih vidim ujete v majhnih kletkah, kako jih prevažajo sem in tja po deželi brez spoštovanja do njihovega počutja. Skrajni čas je, da to prepovemo z zakonom,” je povedal.
Grozdje vsebuje veliko mineralov, kot so natrij, fosfor, kalcij, kalij, železo, magnezij in flor, prav tako vsebuje obilico vitaminov A, B, C in E ter jabolčno, vinsko in citronsko kislino. Združene zdravilne sestavine grozdja delujejo kot nekakšen ščit, saj lahko ob pravilni uporabi opazno upočasnijo proces staranja in kožo poleg tega tudi varujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi.
Vse slovenske občine smo zaprosili za podatke za leti 2008 in 2009. Razen 7 občin, ki nam kljub večkratnim pozivom podatkov niso posredovale, smo od vseh ostalih odgovor dobili, od večine brezplačno, nekateri pa so nam to zaračunali – verjetno za izboljšanje občinskega proračuna.
Opažamo tudi, da nekatera zavetišča sploh ne izkazujejo interesa za oddajo živali prej kot v 30 dneh, ker potem ne poberejo vse oskrbnine, ki bi jo sicer dobila. Po 30 dneh pa jih imajo tako ali tako pravico usmrtiti, kar se ponekod počne po tekočem traku. Ker je kontrola inšpekcijskih služb minimalna, nekatera zavetišča pa za informacije hermetično zaprta, ugotavljamo, da lahko imetnik zavetišča z živalmi počne karkoli želi. Število evtanazij je ponekod grozljivo visoko – zanimivo, da prav v zavetiščih, ki razglašajo te podatke za poslovno skrivnost.